Draga bralka, dragi bralec, srečen božič in vesele, sproščene praznike ti želimo! Me zate spremljamo dogajanje vedno in povsod, tako bomo tokrat povzele dogajanje v minulem tednu, naslenji vikend pa bomo postregle z naborom najpomembnejših in najzanimivejših novic v minulem letu!
Spletna stran bigsister.si je v minulem letu pridno in vztrajno rastla. Zaradi tebe in s tabo. Hvala ti, ker si z nami! Zagnale smo tudi spletno trgovino, ki jo najdeš tukaj. Sporoči nam, kateri citat feministk, ki smo jih vključile, ti je najbolj všeč! Sprejemamo pa tudi tvoje ideje. ;)
Kakorkoli, sprehodimo se v top 5 novic minulega tedna! Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet! Skratka, ne bo ti dolgčas. ;)
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Slovo od (nekdanjega) predsednika Boruta Pahorja!
Ključno: Kot prva predsednica republike in peta po vrsti je zaprisegla Nataša Pirc Musar. Posle je prevzela od Boruta Pahorja, ki se po desetih letih poslavlja iz predsedniške palače.
Podrobno: Pirc Musar je kot prva ženska na slavnostni seji državnega zbora ob dnevu samostojnosti dan pred prevzemom položaja prisegla na položaj predsednice republike. Napovedala je, da se bo še naprej borila za človekove pravice in dostojanstvo. Odzvala se bo vedno, ko bodo ogroženi suverenost, enakopravnost, pravičnost in socialnost, je zagotovila. Pahor je v poslovilni poslanici dejal, da se je trudil biti predsednik vseh, da bi nas povezoval in da bi vsi skupaj naredili korak naprej k pomiritvi in spravi.
Zanimivo: Pirc Musarjevo so volivci izvolili za predsednico republike na letošnjih predsedniških volitvah. Po oktobrskem glasovanju se je s 26,88-odstotno podporo prebila v drugi krog kot drugouvrščena, za protikandidatom Anžetom Logarjem, ki je dobil 33,95 odstotka glasov. Nato pa je v novembrskem drugem krogu slavila s 53,89-odstotno podporo ob 53,6-odstotni volilni udeležbi. Nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka, zadnja leta pa odvetnica, je tako postala prva predsednica samostojne Slovenije za moškimi predhodniki - Milanom Kučanom, Janezom Drnovškom, Danilom Türkom in že omenjenim Pahorjem.
Na svetovnem prvenstvu v nogometu 2022 slavila Argentina
Ključno: V nedeljo se je zaključilo svetovno prvenstvo v nogometu 2022. Z naslovom svetovnega prvaka je bila tokrat že tretjič okronana Argentina, kapetan ekipe Lionel Messi pa je prišel do še zadnje lovorike v svoji karieri.
Podrobno: V finalu nogometnega svetovnega prvenstva v Katarju sta se pomerila dva nogometna velikana. Argentina in Francija sta, roko na srce, pripravili pravi nogometni spektakel. Finalna tekma se je zavlekla v dvojne 15-minutne podaljške. A tudi na njih nismo dobili zmagovalcev. Tako so še tretjič v zgodovini svetovnega prvaka odločile enajstmetrovke.
Na koncu so bili srečnejši Argentinci, ki so Francijo premagali s 4:3 in tako tretjič slavili naslov prvakov, kapetan zmagovalcev Lionel Messi pa je, poleg že drugega naslova najboljšega igralca mundiala, prišel do še zadnje lovorike, ki mu je manjkala v karieri. Zlata rokavica za najboljšega vratarja je medtem pripadla Argentincu Emilianu Martinezu, Lionel Scaloni pa se bo v zgodovino zapisal kot najmlajši selektor svetovnih prvakov po letu 1978. Rajali pa niso le nogometaši v Katarju, pravi kraval se je namreč odvijal tudi na ulicah Argentine, kjer je morje navijačev preplavilo to južnoameriško državo. Argentinski navijači so namreč na nov naslov svetovnega prvaka čakali dolgoh 36 let.
Drugouvrščeni so bili torej Francozi, ki so prejeli tudi edino posamično nagrado, ki ni romala v roke Argentini. Ta je romala v roke Kylianu Mbappeju, ki je kot prvi po 20 letih in brazilskemu Cristianu Ronaldu na enem turnirju dosegel osem zadetkov. A napeto je bilo tudi za naslov tretjeuvrščenih. Napeta bitka se je tako odvijala med Hrvaško in Marokom, a naposled so medaljo pobrali naši južni sosedi.
Zanimivo: Čeprav je prvi mož organizacijskega odbora svetovnega prvenstva Hassan al-Thawadi prepričan, da je turnir spremenil dojemanje arabskega sveta v očeh tujcev in preoblikoval njegovo državo, pa so blišč prvenstva zasenčili številni škandali in nepravilnosti. Britanski Guardian je poročal o vel tisoč smrtih tujih delavcev med pripravami na prvenstvo. Pa ne pozabimo na afero mavričnih trakov. Katar je namreč država, v kateri LGBTIQ+ skupnosti (vsaj javno) ni. Diskriminacije članov mavrične družine v tej državi je tekom prvenstva postala ena vidnejših tem. Pa se je zanje kaj spremenilo? Ne, v resnici ne. Morda nekoliko bolj banalna afera, a za to še toliko glasnejša, pa je bila prepoved prodaje alkohola na stadionih. Ker brez piva pa navijači resnično ne morejo uživati v tekmi, kajne? Škandal! Med nelegalnimi stvarmi, ki so sicer drugod po svetu običajne, pa je pristala tudi romanca za eno noč. Zagrožena kazen? Tudi zapor do sedmih let. Kaj pa izčrpane kamele, ki so zaradi množice turistov delale nadure? In seveda, ne pozabimo na škandal, ki je segel v sam center Evrope - korupcijska afera Eve Kaili (o kateri smo pisali tudi v preteklih tedenskih (s)pet). Ne, senc je bilo ogromno. Pa se jih po (spektakularnem) zaključku prvenstva sploh še spomnimo?
COP15 - do leta 2030 zaščitenih 30 odstotkov planeta
Ključno: Na srečanju Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) je bil dosežen dogovor, v okviru katerega naj bi države do leta 2030 zaščitile 30 odstotkov planeta in zagotovile 30 milijard dolarjev pomoči za ohranjanje narave v državah v razvoju.
Podrobno: Predstavniki več kot 190 držav so na COP15 sprejeli dogovor za zaščito svetovnih vrst in ekosistemov. Do leta 2030 naj bi torej 30 odstotkov planeta postalo zaščiteno območje. Besedilo prav tako poziva bogate države, naj povečajo finančno pomoč državam v razvoju na 20 milijard ameriških dolarjev (18.837.003.409 evrov) letno do leta 2025, do leta 2030 pa na 30 milijard dolarjev (28.255.505.114 evrov). Dogovor vsebuje tudi zavezo za zaščito pravic avtohtonih prebivalcev kot upraviteljev njihove zemlje, na drugih področjih pa je dogovor nekoliko manj strog. Med drugim podjetja le spodbuja k poročanju o njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost, namesto da bi jih k temu zavezal. Med 23 cilji sporazuma so tudi zmanjšanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij, zmanjšanje tveganja zaradi pesticidov in boj proti invazivnim vrstam.
Sprejetje dogovora je potrdil predsedujoči vrhu v Montrealu, kitajski okoljski minister Huang Runčiu. Zavrnil je ugovor Demokratične republike Kongo, ki ni želela podpreti besedila in je v okviru sporazuma zahtevala več sredstev za države v razvoju.
Podrobnosti so zapletene ... Za začetek poglej na primer ta video:
Na tem mestu naj omenimo še, da sta Evropski parlament in Svet EU dosegla začasni dogovor o dveh zakonodajnih predlogih iz svežnja Pripravljeni na 55. Predloga se nanašata na evropski sistem trgovanja z emisijami, ki je v veljavi od leta 2005 za energetsko intenzivne industrijske panoge in proizvodnjo energije. Po novem naj bi se izpusti v teh sektorjih do leta 2030 zmanjšali za 62 odstotkov glede na raven iz leta 2005, medtem ko je bil doslej cilj zmanjšanje izpustov za 43 odstotkov.
Zanimivo: Ministri za energetiko članic EU so po večmesečnih pogajanjih dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro. Mehanizem se bo sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala omenjeno mejo. Hkrati bo morala cena plina biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina LNG na globalnih trgih.
Podpisan sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu
Ključno: Vladna stran in predstavniki reprezentativnih sindikatov so podpisali sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovor večini zaposlenih v novem letu prinaša dvig plač v višini od dveh do štirih plačnih razredov - to bo državo stalo približno 50 milijonov evrov.
Podrobno: Teden se je začel z novimi stavkovnimi napovedmi. Najprej so stavko napovedali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides (za 11. januar). Med stavkovnimi zahtevami so ob doslednem upoštevanju standardov in normativov ter odpravi plačnih nesorazmerjih v zdravstvenih timih tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan jo je dan kasneje ocenil kot popolnoma nepotrebno. V civilni iniciativi Glas ljudstva pa so za 10. januar napovedali veliko stavko bolnikov.
V Združenju zdravnikov družinske medicine pa so oblikovali nabor ukrepov za reševanje težav, ki primarno zdravstvo pestijo zaradi pomanjkanja zdravnikov. Med predloge so vključili prenos kompetenc in pooblastil na druge sodelavce v timu ter štipendije za študente, ki se zavežejo, da bodo določeno število let po specializaciji delali v javnem zdravstvu.
V četrtek je nato vladna stran s predstavniki reprezentativnih sindikatov podpisala sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu. Ob že omenjenem dvigu plač od dveh do štirih plačnih razredov večini zaposlenih bodo višje tudi zdravniške in zobozdravniške plače, čeprav Fides ni med podpisniki. Vlada se je v sporazumu tudi zavezala, da bodo do 1. aprila sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva oziroma v zdravstveni negi.
Zanimivo: Urad za nadzor v zdravstvu ministrstva za zdravje je v začetku decembra začel izredni upravni nadzor v Zdravstvenem domu Ljubljana. Nadzor bodo opravil tudi v Zdravstvenem zavodu Multimedicus direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič. Po besedah Bešiča Loredana želijo ugotoviti, kaj se dogaja v upravljanju in vodenju zdravstvenega doma, ki se med drugim srečuje z velikim pomanjkanjem zdravnikov. Mimogrede, stanje zdravniških plač smo povzele tukaj (pod naslovom "Bodo zdravniki stavkali? Zakaj?"). V ogled pa priporočamo tudi to Tarčo.
V Afganistanu prepovedali univerzitetno izobraževanje za ženske
Ključno: Talibanske oblasti v Afganistanu so po vsej državi prepovedale univerzitetno izobraževanje za ženske. Prepoved velja za vse zasebne in javne univerze.
Podrobno: Se še spomniš poglavja o odhodu ameriške vojske iz Afganistana in nastop Talibske oblasti? Če je že vse to nekoliko megleno, lahko spomin osvežiš v tem naboru petih dogodkov leta 2021, ki si jih bomo zapomnili.
Talibani so po ponovnem prevzemu oblasti sprva napovedovali mirnejšo vlado. Trdili so, da so zavezani varovanju pravic žensk in manjšin. Vendar so njihove obljube že kmalu izvodenele. Po njihovem prevzemu oblasti so se namreč poročila o krutem in nečloveškem kaznovanju ter pretirani uporabi sile proti civilistom močno povečala.
Ženske so bolj ali manj izgubile vse pridobljene pravice. Raziskava organizacije Save the Children, ki so jo izvajali maja in junija 2022, v njej pa so intervjuvali okoli 1700 dečkov in deklic med devetimi in 17 leti, je po poročanju Euronewsa pokazala, da šol trenutno ne obiskuje več kot 45 odstotkov deklic, medtem ko je odstotek dečkov precej nižji (20 odstotkov). Ugotovili so tudi, da kar 26 odstotkov deklet kaže znake depresije, takšnih dečkov pa je 16 odstotkov. Talibani so ob tem ženskam omejili tudi možnost za delo, spodbujajo jih, naj ostanejo doma, znova pa so uvedli tudi pravila oblačenja za ženske. Tiste, ki so prej delovale v sodstvu, so zdaj postale tarča. Talibani so namreč iz zaporov izpustili številne svoje člane, ki so tam pristali tudi po zaslugi žensk v pravosodnih poklicih.
Zdaj pa je nastopila še prepoved univerzitetnega izobraževanja za ženske.
Zanimivo: Da ne zaključimo izbora petih najpomembnejših/najzanimivejših novic na tako temni noti, naj dodamo še eno veselo novico. Španski parlament je potrdil predlog zakona o pravicah transspolnih oseb, na podlagi katerega bo ta država postala ena redkih, kjer je za spremembo spola na osebni izkaznici dovolj že preprosta izjava brez dodatnih zdravniških potrdil. Škotski parlament je potrdil podoben zakon. Podrobneje, tamkajšnji poslanci so sprejeli kontroverzno reformo zakonodaje o prepoznavanju spola. Ta med drugim določa, da bo odslej najnižja starost, pri kateri lahko posamezniki zaprosijo za potrdilo o spremembi spola, 16 let in ne več 18, kot je veljalo doslej. Obe odločitvi pa sta sprožili tudi burno razpravo ...
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Programski svet RTVS ni potrdil predloga programsko-produkcijskega načrta za leto 2023. Niso dali niti pozitivnega mnenja k predlogu finančnega načrta zavoda za leto 2023, ki ga je že obravnaval nadzorni svet. Kakorkoli, vlada je odpravila uredbo o opravljanju javne službe STA, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše in je uvedla plačevanje javne službe po številu objavljenih novic in fotografij. Vlada bo tudi pooblastila Ukom za podpis pogodbe o financiranju STA za prihodnje leto. Zavijmo še malo v kakšno drugo ustanovo. Vodstvo jezuitskega katoliškega reda je pozvalo vse morebitne žrtve spolnih zlorab slovenskega patra Marka Rupnika, naj to prijavijo. Poziv so izdali, potem ko je italijanski časopis Domani objavil izpoved nekdanje nune, ki se je pritožila tudi leta 2021. Slovenski jezuiti medtem zagotovili, da stojijo na strani žrtev zlorab in si prizadevajo ustvariti kulturo varnosti in zavezanosti najvišjim standardom v svojem poslanstvu. Protesti pa se ne dogajajo le v javnem sektorju, kjer so najbolj odmevni. Prejšnjo soboto se je nekaj več kot 50 članov Sindikata voznikov avtobusov Slovenije zbralo na protestnem shodu pred upravno stavbo družbe Nomago v Ljubljani. Pozvali so k dostojnim plačam zaposlenih voznikov avtobusov v družbah cestnega potniškega prometa. Medtem je vlada zvišala neobdavčene zneske dnevnic za službena potovanja v Sloveniji, terenskega dodatka, nadomestil za ločeno življenje, jubilejnih nagrad, odpravnin ob upokojitvi ter plačil vajencem, dijakom in študentom.
S tem zajadrajmo v tujino. Naj na tem mestu začenjamo z novico, da je Elon Musk sporočil, da se morda poslavlja od mesta izvršnega direktorja Twitterja! Uporabniki Twitterja so v anketi, v kateri je lastnik podjetja Musk vprašal, ali naj ostane izvršni direktor Twitterja, namreč izglasovali njegov odhod s položaja. Tako je Musk v torek sporočil, da bo odstopil - a šele, ko bo našel koga dovolj nespametnega, da ga nasledi. Ostanimo še malo v ZDA. V ponedeljek pa je odbor za preiskavo napada privržencev Donalda Trumpa na ameriški kongres potrdil priporočila za kazenski pregon bivšega predsednika ZDA, med drugim zaradi spodbujanja upora proti državi. Aja, pa še to, Odbor za preiskavo napada privržencev Trumpa na kongres januarja lani je predstavil končno poročilo, iz katerega izhaja, da je Trump namerno širil neresnice o ukradenih predsedniških volitvah in s tem sprožil vstajo svojih podpornikov. Za konec zavijmo še v Ukrajino in Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v ZDA na prvem obisku v tujini od začetka vojne. Srečal se je z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki je ob tem naznanil nov paket vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 1,85 milijarde dolarjev, vključno s sistemi zračne obrambe Patriot, ter nagovoril kongres. EU pa je sprejela nove sankcije proti Rusiji ter dosegla dogovor o cenovni kapici za plin. Na srečanju z najvišjimi vojaškimi uradniki je ruski predsednik Vladimir Putin sporočil, da bo Rusija korak za korakom dosegla vse svoje vojne cilje v Ukrajini. Napovedal je, da bo ruska mornarica januarja opremljena z novim tipom hipersoničnih raket. Kitajska in Rusija pa sta začeli skupne vojaške vaje v Vzhodnokitajskem morju. Na vajah naj bi sodelovalo pet ladij kitajske mornarice, več podmornic, letal in helikopterjev. Na ruski strani sodeluje pet vojaških ladij.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre