Najprej omenimo, da so v Iranu razpustili moralno policijo, ki je bila odgovorna za nadzor spoštovanja pravil oblačenja žensk. Napovedali so tudi preiskavo razlogov za proteste, ki so izbruhnili, potem ko je po pridržanju zaradi domnevno nepravilnega nošenja hidžaba umrla Mahsa Amini. Kasneje v tednu pa so izvedli prvo usmrtitev zapornika, ki je bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja v protestih. To omenjamo v uvodu, ker je pomembno, prav tako smo pa o razvoju dogodkov v okviru te teme že pisale (če te zanima več, pokukaj npr. v teh Tedenskih (s)pet). Aja, če si še vedno nekoliko zmedena glede ministrstva za solidatno prihodnost (spomnimo, gre za del zakona o vladi, o katerem smo odločali na referendumu), naj pripomnimo, da so predstavili naloge tega resorja, ki ga je prevzel Simon Maljevec. Tri ključna delovna področja novega ministrstva za solidarno prihodnost bodo dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika in ekonomska demokracija. Ok, zdaj pa naprej - spodaj preveri kaj vse se je še dogajalo v minulem tednu!
Kakorkoli, kot vsak teden, smo tudi tokrat zate zbrale top 5 novic. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Notranja ministrica napovedala odstop
Ključno: Notranja ministrica Tatjana Bobnar je napovedala odstop in opozorila na politične pritiske na policijo, zatem ko je premier Robert Golob zavrnil njene kadrovske izbire.
Podrobno: Prejšnji četrtek na seji vlade v. d. generalni direktor policije Boštjan Lindav ni dobil polnega mandata, ampak mu je vlada le podaljšala vedejevstvo. Notranja ministrica Tatjana Bobnar je dejala, da je Lindav njena izbira, politika pa da se mora končati pred vrati generalnega direktorja policije. V ponedeljek je nato Golob dejal, da se strinjata v marsičem, razhajata pa se glede očitkov o politizaciji dela policije. Izrazil je pričakovanje, da bo Lindav do srede pojasnil, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj ali na policijo. V Levici in SD so ministrico podprli, češ da delo opravlja strokovno in predano, v njen spor z Golobom pa se niso želeli vpletati.
Nato je Bobnarjeva v pismu Golobu napovedala odstop po vrnitvi iz Bruslja. Golob je sporočil, da ga bo sprejel zaradi izgube zaupanja, iz njegovega kabineta pa so sporočili, da pojasnila Lindava ne potrjujejo izjav Bobnarjeve glede politizacije policije. Lindav in Bobnar vztrajata, da so politični pritiski bili. Med konkretnimi primeri, ki jih razume kot take, je Bobnar navedla stališče Goloba, da je do neimenovanja Lindava prišlo, ker z Bobnarjevo nista uresničila pričakovanj o "čiščenju policije". Zavrnitev svojega predloga za imenovanje Lindava je označila kot brez primere v zgodovini policije, enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša za direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Razkrila je še, da naj bi Golob povrnitev zaupanja pogojeval tudi z "odpustitvijo določene osebe iz policije".
Zanimivo: Bobnarjeva je napovedala, da bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu. Meni, da se mora nova vlada zavedati, da depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado.
Zdravniki s povišico, vendar bodo vseeno stavkali
Ključno: Vlada je parafirala dogovor s sindikati zdravstva in socialnega varstva, a zdravniki bodo stavkali.
Podrobno: V sredo je vladna stran z reprezentativnimi sindikati parafirala dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu in socialnem varstvu. Parafirani dogovor vključuje tudi predlog dviga zdravniških in zobozdravniških plač - vendar se sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides z njim ne strinja in ga na parafiranje ni bilo. Naslednji dan pa je glavni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides sprejel odločitev, da januarja začnejo stavko. Po oceni sindikata omenjeni dogovor namreč ustvarja dodatne anomalije in plačna nesorazmerja. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa na to odgovarja, da je odločitev Fidesa neutemeljena.
O temah, povezanih z zdravniki in njihovimi plačami, smo starejše sestre že precej pisale (v Tedenskih (s)pet). Na tem mestu (kot v prejšnjih Tedenskih (s)pet) znova prilagamo dva verodostojna vira, ki ti lahko pomagajo razumeti ozadje zgodbe. Stanje zdravniških plač smo povzele tukaj (pod naslovom "Bodo zdravniki stavkali? Zakaj?"). Priporočamo tudi ogled te Tarče. S kokicami. Kot tragikomedijo.
Zanimivo: Mimogrede, delovna skupina ministrstva za zdravje je oblikovala nov predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči (NMP), potem ko je zaradi odpora lokalnih skupnosti reorganizacija leta 2015 deloma zastala. Po predlogu skupine bi bilo v sistem NMP vključenih 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Predlog je naletel na kritike v nekaterih občinah, kjer bi se zdravniki (po predlogu) ob terenskih intervencijah pripeljali iz drugega kraja, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene. Na ministrstvu so povedali, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.
Volili s(m)o župane in s tem se supervolilno leto končuje
Ključno: Izvoljenih je bilo še 47 županov in supervolilno leto se izteka h koncu.
Podrobno: Saj me imamo načeloma rade volitve. To pa je bilo vseeno že kar naporno ... Karkorkoli, minulo nedeljo so v drugem krogu lokalnih volitev volili župane v 47 občinah, od tega v šestih mestnih. V Mariboru je zmagal sedanji župan Saša Arsenovič z 61 odstotki prejetih glasov. V Celju se je po 24 letih od županskega stolčka poslovil Bojan Šrot, nasledil ga je Matej Kovač s 57,8 odstotka dobljenih glasov. V Kranju je zmagal Matjaž Rakovec (skoraj 71 odstotkov), v Novi Gorici Samo Turel (55,9 odstotka), v Murski Soboti Damjan Anželj (64,8 odstotka), v Krškem pa Janez Kerin (55,2 odstotka).
Zanimivo: Volilna udeležba je bila 42-odstotna. Na tokratnih lokalnih volitvah, ki so potekale v v 212 občinah, je bilo izvoljenih doslej največ, 29 županj.
Indonezija z novo zakonodajo, ki prepoveduje spolne odnose neporočenih
Ključno: Indonezijski parlament je ratificiral novo kazensko zakonodajo, ki med drugim prepoveduje spolne odnose in skupno bivanje neporočenih ljudi. Mimogrede, nova zakonodaja kriminalizira tudi žalitve predsednika in državnih institucij, veljati pa bo začela čez tri leta.
Podrobno: V torek je indonezijski parlament sprejel ta novi sporni kazenski zakonik, ki kriminalizira zunajzakonsko skupnost in spolne odnose zunaj zakonske zveze ter omejuje številne druge osebne svoboščine. Za prešuštvo ali spolne odnose zunaj zakonske zveze je zagrožena do 12-mesečna zaporna kazen, za skupno življenje brez poroke pa do pol leta. Pare pa bodo lahko sodno preganjali samo, če jih prijavijo zakonec, starši ali njihovi otroci.
Novi kazenski zakonik, ki bo veljal tako za indonezijske državljane kot tujce, vključuje tudi do triletno zaporno kazen za kritiziranje predsednika države, pa tudi kazni za kritiko ministrov in institucij. Številni menijo, da bo to omejilo svobodo izražanja in otežilo proteste. Mimogrede, zakonik ohranja do pol leta zaporne kazni za udeležbo v nasilnih protestih ali takšnih, ki motijo javni red.
Po trenutno veljavnem kazenskem zakoniku, ki prepoveduje le prešuštvo, sporazumni spolni odnosi med neporočenimi odraslimi in zunajzakonska skupnost niso kazniva dejanja.
Zanimivo: Novi zakonik ohranja definicijo, da je splav kaznivo dejanje, vendar med izjeme dodaja življenjsko ogrožene nosečnice in tiste, ki so bile posiljene, če je plod star manj kot 12 tednov. To je sicer v skladu z zakonom o zdravniški praksi iz leta 2004. Prav tako bo ohranil smrtno kazen v okviru kazenskega pravosodja.
Francija z brezplačnimi kondomi za mlade
Ključno: Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek napovedal, da bodo kondomi v lekarnah za mlade med 18. in 25. letom starosti z novim letom brezplačni. Gre korak, ki sledi predhodni uredbi o brezplačni kontracepciji za ženske, mlajše od 25 let, ki je v veljavo stopila letos.
Podrobno: Do tovrsnih potez je prišlo, saj so francoski zdravstveni organi v zadnjih letih opazili porast spolno prenosljivih okužb, kot sta klamidija in gonoreja. Gre pa tudi za del širše kampanje javnega zdravja, zaradi katere je Francija razširila brezplačen dostop do kontracepcije in pregledov za spolno prenosljive bolezni.
Glede spolne vzgoje v šolah je francoski predsednik dejal, da Francija v tem ni tako dobra. Opozoril je, da je na tem področju realnost zelo razlikuje od teorije in da je to področje, na katerem morajo veliko bolje izobraziti učitelje. V Franciji so sicer od lani na kampusih študentkam na voljo brezplačni menstrualni higienski izdelki.
Zanimivo: Stroški za nakup kondomov so v Franciji sicer že zdaj povrnjeni od nacionalnega zdravstvenega sistema, če jih predpiše zdravnik ali babica.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V nedeljo je predsednik Borut Pahor obiskal predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Slovenski narod je pozval, naj ohrani razlike in pazi na svoj jezik, a hkrati neguje skupno evropsko identiteto. Predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji sta se mu zahvalila za sodelovanje in prizadevanja za dialog, spomnila pa sta tudi na predsednikove zasluge za vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti. Isti dan pa se je spet dogajalo na področju domnevnega izkoriščanja delavcev. Inšpektorat RS za delo je potrdil, da vodi postopke v zvezi s turškim podjetjem Yapi Merkezi, ki sodeluje pri projektu gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, ter njegovim podizvajalcem Turckan Yapi. V javnosti je namreč zaokrožilo anonimno pismo o šikaniranju, mobingu in izsiljevanju delavcev teh podjetij. V podjetju Yapi Merkezi so očitke zavrnili. V ponedeljek pa je bil v Sloveniji na delovnem obisku predsednik Evropskega sveta Charles Michel. S premierjem Robertom Golobom sta med drugim izmenjala besede o kandidatki BiH za članstvo v EU in energetski krizi. Mimogrede, proti slovenskemu patru in umetniku Marku Rupniku so bile lani vložene obtožbe o domnevnih psihičnih in spolnih zlorabah redovnic. Kot so sporočili iz jezuitskega reda, je primer sicer zastaral, zato ne bo kazenskega pregona, mu je pa Vatikan prepovedal nekatere dejavnosti. Provincial slovenskih jezuitov Miran Žvanut je glede obtožb o domnevnih zlorabah treh redovnic ljubljanske skupnosti Loyola, ki naj bi jih pred skoraj 30 leti zagrešil Rupnik, dejal, da so zoper njega uvedli previdnostne ukrepe, sicer pa je primer zaključen. V slovenski energetiki imamo pa drugačne težave, zato je država priskočila na pomoč z dokapitalizacijo skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) v vrednosti 300 milijonov evrov, sledil pa bo še en obrok v višini 192 milijonov evrov. Sredstva so namenjena premostitvi likvidnostnega primanjkljaja. HSE se je v finančnih težavah znašel zaradi letošnje zgodovinsko nizke hidrologije, ustavitve Teša zaradi težav enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje, nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročne likvidnosti. Zajamimo še malo širšo sliko. Vlada je sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki vključuje subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Njihova skupna vrednost je ocenjena na 1,2 milijarde evrov. Je pa Golob kritizial predlog Evropske komisije za omejevanje cene plina pri 275 evrih na megavatno uro - dejal je, da je neustrezen. Razglasili so dobitnike letošnjih Prešernovih nagrad. Veliki nagradi prejmeta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrajenci Prešernovega sklada so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor. Aja, to sicer verjetno veš, ampak vseeno. Slovenijo bo na tekmovanju za pesem Evrovizije prihodnje leto v Liverpoolu zastopala skupina Joker Out.
Zdaj pa v tujino. Notranji ministri EU so glasovali za vstop Hrvaške v schengen (mimogrede, Slovenija je ob tem podala enostransko izjavo, v kateri poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo), zavrnili pa so Romunijo in Bolgarijo. Vojna med Ukrajino in Rusijo se nadaljuje, EU in G7 pa sta prepovedali uvoz ruske nafte in omejili njeno ceno. Rusija je sprožila nov val napadov na ukrajinsko infrastrukturo, na dveh vojaških letališčih v Rusiji pa sta odjeknili eksploziji. V bližini mesta Rjazan je eksplodiral tovornjak s cisterno z gorivom, pri čemer so umrli trije ljudje, v eksploziji na letališču v Saratovu sta bila dva ranjena. Rusija je za napade obtožila Kijev. Naslednji dan finančni ministri EU niso dosegli dogovora glede makrofinančne pomoči Ukrajini. Dogovor je blokirala Madžarska, ki podporo pogojuje z izplačilom evropskih sredstev. Ministri so Evropsko komisijo zato pozvali, naj pripravi novo oceno glede izpolnjevanja zavez Budimpešte (več o ozadju najdeš tukaj). Kakorkoli, kasneje v tednu je Evropska komisija predlagala deveti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin povedal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena. Zahodne medije in organizacije obtožil protiruske nastrojenosti ter ocenil, da se bo vojna v Ukrajini verjetno zavlekla. Premaknimo se na naslednjo temo. Evropska komisija je predstavila akcijski načrt za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu, ki vključuje 20 ukrepov za krepitev upravljanja meja in vračanja migrantov, pospešitev azilnih postopkov v državah te regije ter uskladitev vizumskih politik držav z EU. Gremo še malo čez lužo. Predstavniki ZDA in EU so po tretjem zasedanju Sveta za tehnologijo sporočili, da so dosegli napredek pri vprašanju ameriške zakonodaje, ki bo evropskim podjetjem onemogočila dostop do davčnih olajšav za električne avtomobile (pogovori še niso zaključeni). V ZDA pa je novo še, da je po senatu konec novembra tudi predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil predlog zakona o zaščiti porok med pari istega spola in pari različnih ras. Bližje nam, Nemška policija je v enajstih od 16 zveznih dežel, pa tudi v Avstriji in Italiji, izvedla racije in aretirala 25 domnevnih članov skrajno desnega gibanja Državljani rajha, osumljenih načrtovanja državnega udara. Načrtovali naj bi strmoglavljenje vlade in teroristični napad na parlament. Skočimo še malo na drugo stran sveta. Kitajska je na podlagi dvostranskih varnostnih sporazumov z evropskimi in afriškimi državami, ustanovila več kot sto policijskih postaj za spremljanje kitajskih državljanov, med drugim v Italiji in na Hrvaškem, je opozorila nevladna organizacija Safeguard Defenders. Omenimo še, da je Kitajska začela rahljati politiko ničelnega covida.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Commentaires