Tedenskih (s)pet, 6. - 13. 9.

Tudi v Sloveniji smo lahko po treh letih opazovali popolni Lunin mrk. Tokrat je bil poseben tudi zato, ker je bila Luna zaradi vpliva Zemljine atmosfere obarvana rdeče. Si ga opazovala tudi ti? Naslednji popolni Lunin mrk, viden iz Slovenije, bo na silvestrovo 2028. Kako pa si sicer preživela minuli teden? Me smo ga spodaj povzele zate. Beri naprej!

Vir: Unsplash

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Prepoved vstopa Dodiku v Slovenijo

Ključno: Vlada je razrešenemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, na kar je Republika Srbska odgovorila s prepovedjo vstopa predsednici Nataši Pirc Musar in zunanji ministrici Tanji Fajon.

Podrobno: Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da je obrazložitev vladne odločitve tajna. Dodal je, da prepoved velja izključno za Milorada Dodika, ne pa tudi za njegove družinske člane.

Kot povračilen ukrep je vlada Republike Srbske slovenski predsednici Pirc Musar in ministrici za zunanje in evropske zadeve Fajon prepovedala vstop v to bosansko entiteto. Minister Bosne in Hercegovine Edin Forto pa je poudaril, da sta Pirc Musar in Fajon dobrodošli v BiH, saj je odločitev Republike Srbske pravno nična.

Zanimivo: Dodik je na očitke odgovoril z izjavo, da so medijske navedbe o njegovem premoženju v Sloveniji neresnične. Aktualno slovensko vlado je označil za neodgovorno ter Srbe pozval, naj na prihodnjih volitvah v Sloveniji podprejo prvaka SDS Janeza Janšo.

Ubit ameriški desničarski vplivnež

Ključno: V strelskem napadu na univerzi v Utahu je bil ubit 31-letni konservativni vplivnež Charlie Kirk, ustanovitelj organizacije Turning Point USA in podpornik Donalda Trumpa. Ameriške oblasti so pridržale osumljenca, a ga kasneje izpustile.

Podrobno: Do napada je prišlo v sredo med Kirkovim govorom v Salt Lake Cityju, ko je neznani strelec sprožil strel in zbežal. Kirka so po napadu odpeljali v bolnišnico, a je umrl. Policija je po obsežni akciji v petek pridržala 22-letnika iz Utaha, ki naj bi deloval sam, vendar ga je FBI kasneje izpustil.

Trump je za dogodek okrivil retoriko radikalne levice, Kirka posmrtno odlikoval in odredil, da so zastave do nedelje spuščene na pol droga. Ob tem je na družbenem omrežju zapisal, da je bil Kirk "velik in legendarni", ter izrekel sožalje njegovi ženi Eriki in družini. Sožalje ob smrti sta izrazila tudi nekdanja predsednika Joe Biden in Barack Obama.

Kirk je bil ključen pri mobilizaciji mladih volivcev za Trumpa na lanskih predsedniških volitvah, redno pa je organiziral zelo obiskane dogodke na študentskih kampusih. Na spletu se širi posnetek napada, na katerem se med Kirkovim govorom zasliši strel, nakar pade s stola, množica pa začne bežati.

Zanimivo: V Sloveniji je odbor DZ za notranje zadeve sprejel deklaracijo Nikoli več o vzponu skrajne desnice v Evropi, ki jo je predložila skupina poslancev s prvopodpisano predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Deklaracija opozarja na nevaren trend krepitve skrajno desnih strank in skupin ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

Novo državno obrambno podjetje

Ključno: Slovenski državni holding (SDH) je ustanovil podjetje Dovos, namenjeno naložbam v razvoj in trženje obrambnih in varnostnih produktov. Za direktorja je bil imenovan Matej Špragar, predsednik nadzornega sveta pa je postal Damir Črnčec.

Podrobno: Natančneje, namen Dovosa je vlagati v slovenska podjetja s področja obrambe in varnosti ter spodbujati razvoj in prodajo visokotehnoloških sistemov. Pobudo za ustanovitev je ministrstvo za obrambo podalo že leta 2023 kot odziv na spremembe v varnostnem okolju in potrebe po krepitvi samooskrbe nacionalnega obrambnega sistema.

Za direktorja Dovosa je bil imenovan Matej Špragar, dosedanji direktor oddelka kontrolinga in tveganj v SDH-ju. Do konca leta je predvidena širitev poslovodstva na dva člana, pri čemer naj bi drugi imel neposredne izkušnje z vodenjem na področju obrambe in varnosti. V nadzorni svet so bili imenovani Damir Črnčec, Peter Dolžan in Lovrenc Babič. Črnčec je postal predsednik nadzornega sveta, Babič pa njegov namestnik.

Začetni vložek države v podjetje znaša tri milijone evrov - 100 tisoč evrov ustanovnega kapitala in 2,9 milijona evrov kapitalske rezerve. Osnovne dejavnosti Dovosa bodo vlaganja v podjetja s proizvodnjo robotiziranih oborožitvenih sistemov, v lastniške deleže obstoječih podjetij, v izgradnjo nacionalnega sistema oskrbe ter v vzdrževanje in nadgradnjo večjih kopenskih oborožitvenih sistemov.

SDH je v delovanje podjetja vgradil dodatne varovalne mehanizme: poslovanje po načelu štirih oči, obvezno soglasje nadzornega sveta za vse naložbe, možnost veta ustanovitelja pri ključnih odločitvah in neposredno imenovanje ter odpoklic poslovodstva. O konkretnih projektih bo odločal strateški svet za obrambno tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost. Poslanska skupina nepovezanih poslancev pod vodstvom Anžeta Logarja je zaradi ustanovitve Dovosa vložila zahtevo za izredno sejo DZ.

Zanimivo: Komisija za preprečevanje korupcije pa bo vložila zahtevek za revizijo postopka javnega naročila helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ministrstvo za notranje zadeve pa pozvala, naj pogodbe do odločitve Državne revizijske komisije ne podpiše. Minister Boštjan Poklukar je napovedal podpis pogodbe v ponedeljek na Brniku.

Ruski droni nad Poljsko, izraelski napadi v Katarju in odzivi EU

Ključno: Ruski droni so vdrli v poljski zračni prostor, Izrael je napadel vodstvo Hamasa v Katarju, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je napovedala ukrepe proti Izraelu.

Podrobno: Rusija je izvedla najobsežnejši zračni napad na Ukrajino doslej, v katerem je uporabila več kot 800 dronov. Prvič je bil poškodovan sedež ukrajinske vlade v Kijevu, kjer je izbruhnil požar. V napadih so življenje izgubili štirje ljudje, več kot 40 jih je bilo ranjenih.

Med napadom so brezpilotna letala preletela mejo in vdrla v poljski zračni prostor. Poljska vojska jih je sestrelila ob pomoči Natovih letal. Varšava je nato zaprosila za aktivacijo 4. člena severnoatlantske pogodbe, ki članicam omogoča nujno posvetovanje ob ogroženosti, ter zaprla zračni prostor ob meji z Belorusijo in Ukrajino za civilne lete. Ruska vojska je sporočila, da poljskih položajev ni ciljala.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je po incidentu napovedal okrepitev Natove prisotnosti na vzhodu, več držav, med njimi Danska, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo, pa bo prispevalo zmogljivosti za obrambo pred droni. Danska je ob tem naznanila največji nakup vojaške opreme v svoji zgodovini - sisteme zračne obrambe v vrednosti 7,7 milijarde evrov. Francija in Nemčija sta zaradi vdora dronov na pogovor poklicali ruske veleposlanike.

Vzporedno so Rusija in Belorusija začeli vojaške vaje Zapad 2025, ki naj bi bile po navedbah Moskve vnaprej načrtovane in ne usmerjene proti nikomur. Zadnje tovrstne vaje so potekale leta 2021, tik pred začetkom invazije na Ukrajino. Poljska, Litva in Latvija so medtem okrepile varnostne ukrepe na mejah z Belorusijo.

Na Bližnjem vzhodu se je stopnjevalo nasilje po napadu Hamasa v Jeruzalemu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi in ranjenih več kot deset. Izrael je izvedel zračni napad na vodstvo Hamasa v Katarju, v katerem je umrlo šest ljudi, a med njimi ni bilo višjih predstavnikov gibanja. Katarski premier Mohamed al Tani je napad označil za kršitev suverenosti države, Varnostni svet ZN pa je dejanje obsodil, a zgolj z izjavo za javnost. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Katar pozval, naj izžene predstavnike Hamasa, sicer napoveduje nove ukrepe.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je obsodil humanitarno katastrofo v Gazi in izraelsko blokado pomoči. Pozval je k nujnim ukrepom EU in sankcijam proti izraelskim ministrom, razprava o tem, ali dogajanje označiti za genocid, pa je med poslanci ostala razdeljena. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je v letnem nagovoru v Strasbourgu napovedala ukrepe proti Izraelu, hkrati pa poudarila enotnost EU, krepitev obrambe na vzhodu in nadaljnjo podporo Ukrajini. Generalna skupščina ZN je s 142 glasovi za, desetimi proti in 12 vzdržanimi potrdila deklaracijo o rešitvi dveh držav ter obsodila napad Hamasa na Izrael 7. oktobra.

Slovenija je v mednarodnih odzivih nastopila predvsem kot ena od članic EU in ZN. Vlada je obsodila napad v Jeruzalemu, pri katerem je umrlo šest ljudi, in napad na Katar, ki ga je označila kot kršitev suverenosti države. Premier Robert Golob je vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor označil za nesprejemljiv, solidarnost s Poljsko pa sta izrazili tudi predsednica Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Zanimivo: Izrael je kot povračilni ukrep na sankcije Španije prepovedal vstop namestnici premierja Yolandi Diaz in ministrici za mlade Siri Rego, potem ko je Madrid zavrnil vstop dvema izraelskima ministroma.

Francija: odstopil premier Bayrou

Ključno: Francoski predsednik Emmanuel Macron je po odstopu Francoisa Bayrouja za novega premierja imenoval dosedanjega obrambnega ministra Sébastiena Lecornu. Ob imenovanju, ki ga kritizirata tako levica kot desnica, so v sredo po državi potekali protesti.

Podrobno: Lecornu je zadnja tri leta vodil obrambno ministrstvo, zdaj pa bo postal že peti premier v manj kot dveh letih. Njegova prva naloga bo priprava in sprejetje proračuna, kar bo v razdeljenem parlamentu izjemno zahtevna naloga. Imenovanje so hitro kritizirali tako na levici kot na desnici.

Pred imenovanjem so se v javnosti kot kandidati poleg Lecornu omenjali še minister za pravosodje Gerald Darmanin, minister za gospodarstvo Eric Lombard ter nekdanji premier Bernard Cazeneuve. Do zamenjave je prišlo po tem, ko je predsednik vlade Bayrou podal odstopno izjavo, ki jo je Macron sprejel. Bayroujeva vlada bo do oblikovanja nove opravljala tekoče posle.

Bayrou je odstopil, potem ko poslanci v ponedeljek niso izglasovali zaupnice njegovi vladi. Zanjo je glasovalo 194 poslancev, proti jih je bilo 364. Na položaju je bil le devet mesecev. Pred glasovanjem je poslance opozoril na skrb vzbujajoče javne finance in predstavil načrt proračunskih rezov v višini skoraj 44 milijard evrov, a večine ni prepričal. Podporo so mu odrekli tako levičarski kot skrajno desni blok.

V ponedeljek zvečer je Bayroujev odhod sprožil slavja na ulicah več mest, kjer se je zbralo okoli 11.000 ljudi. V sredo pa so po vsej Franciji potekali veliki protesti levičarskega gibanja Blokirajmo vse, sindikati pa so za 18. september napovedali stavko. Gre za proteste proti varčevalnim načrtom vlade z zaporami cest, ki so se ponekod sprevrgli v nemire. Aretiranih je bilo skoraj 500 ljudi. Lecornu obljublja spremembe. Gibanje odraža nezadovoljstvo javnosti z vladajočo elito, ki pridiga o potrebi po varčevanju. Pojavljajo se primerjave z gibanjem "Rumeni jopiči", ki je nastalo zaradi povišanja cen in se prelevilo v širše gibanje proti Macronu in njegovim načrtom za gospodarske reforme.

Zanimivo: Lecornu bo moral kot novi premier hitro prevzeti vajeti v času, ko so ulice polne protestnikov, parlament pa razdeljen glede proračuna in prihodnjih rezov.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V Ljubljani je potekal posvet o dolgotrajni oskrbi, na katerem so sodelovali predstavniki vlade, občin, sociale in zdravstva. Premier Robert Golob je zatrdil, da ustavitev projekta ni predvidena in da mora teči v skladu s časovnico, a številni opozarjajo, da sistem kljub uvedbi obveznega prispevka s 1. julijem stoji, saj zaradi nedelovanja informacijskega sistema doslej ni bila izdana niti ena odločba. Odbor DZ za delo je medtem podprl vladni predlog pokojninske reforme, ki vključuje dvig upokojitvene starosti in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove, ter sprejel dve opozicijski dopolnili. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je poslabšal napoved letošnje gospodarske rasti z 2,1 na 0,8 odstotka, nekoliko slabša pa je tudi napoved za prihodnje leto, kjer namesto 2,4 odstotka pričakujejo 2,1 odstotka rasti. Vlada je sprejela predlog novele zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami EU, ki naj bi postopke naredil učinkovitejše in pravičnejše. V uradnem listu je bil objavljen novi zakon o medijih, ki bo stopil v veljavo čez 15 dni, s čimer se odpira pot za razpis državnih pomoči medijem decembra.

Politično dogajanje je zaznamovala odločitev kranjskega okrožnega sodišča, ki je predsedniku SDS Janezu Janši dosodilo dodatnih skoraj 40.000 evrov odškodnine zaradi postopka v zadevi Patria, medtem ko je Janša od države zahteval okoli 900.000 evrov. Sodba še ni pravnomočna. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je po poročilih o domnevnem obvodnem financiranju stranke prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka obtožil komisijo DZ za politično zlorabo in diskreditacijo stranke, ob tem pa napovedal uporabo vseh pravnih sredstev. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v DZ poslala kandidaturi vrhovnih sodnikov Nine Betetto in Primoža Gorkiča za mesti ustavnih sodnikov, ki imata podporo koalicije, a bosta za izvolitev potrebovala 46 poslanskih glasov.

V ospredju zunanjepolitičnih dogodkov je bil uradni obisk italijanskega predsednika Sergia Mattarelle v Sloveniji. Skupaj s predsednico Natašo Pirc Musar sta izrazila zadovoljstvo nad razvojem odnosov med državama, posebno pozornost namenila vprašanjem manjšin ter izrazila zaskrbljenost glede razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Mattarello je sprejel tudi premier Golob. Zunanja ministrica Tanja Fajon je obiskala avstrijsko Koroško, kjer je na Peršmanovi domačiji izrazila pričakovanje o hitrejšem poteku preiskave racije na antifašističnem taboru julija, medtem ko je koroški deželni glavar Peter Kaiser napovedal, da bo vmesno poročilo komisije znano konec septembra ali v začetku oktobra. V Ljubljani se je premier Golob sestal z generalnim direktorjem Agencije za jedrsko energijo pri OECD Williamom D. Magwoodom, s katerim sta govorila o sodelovanju, posebej pri usposabljanju jedrskih strokovnjakov v okviru Instituta Jožef Stefan.

V športu je športna plezalka Janja Garnbret nadaljevala zmagoviti niz v svetovnem pokalu in na domači tekmi dosegla tretjo zaporedno zmago v težavnostnem plezanju ter skupno že 49. v karieri. Slovenski košarkarji so nastope na evropskem prvenstvu končali v četrtfinalu, kjer so morali priznati premoč Nemčiji z rezultatom 99:91, kljub 39 točkam Luke Dončića. V kulturi pa je film Urške Djukić Kaj ti je deklica postal slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film leta 2025.

Gremo še v tujino. Japonski premier Shigeru Ishiba je napovedal odstop s položaja po manj kot letu dni na oblasti. Do izvolitve naslednika bo opravljal tekoče posle, njegova Liberalno-demokratska stranka pa je v tem času izgubila večino v obeh domovih parlamenta. V Evropskem parlamentu so medtem potrdili, da sta bili vloženi dve nezaupnici Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen - eno je vložila politična skupina Levice, drugo pa skrajno desni Domoljubi za Evropo. Sodišče EU je prav tako zavrnilo tožbo Avstrije proti vključitvi jedrske energije in plina med trajnostne vire energije, saj po oceni sodišča Evropska komisija ni prekoračila pooblastil.

Na Kitajskem so po protidampinški preiskavi uvedli začasne carine na uvoz svinjine iz Evropske unije, ki se gibljejo med 15,6 in 62,4 odstotka. V Braziliji je vrhovno sodišče nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na 27 let zaporne kazni zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsojen je bil zaradi organizacije udara, sodelovanja v oboroženi kriminalni združbi, poskusa nasilne ukinitve demokracije in poškodovanja državne lastnine. Odločitev je bila sprejeta s štirimi glasovi proti enemu, ZDA pa so zaradi obsodbe tesnega zaveznika Donalda Trumpa napovedale odgovor.

Trump je napovedal, da bo vojsko poslal tudi v Memphis, kjer naj bi se soočali s povečano stopnjo kriminala. Ukrep podpira tako demokratski župan mesta kot republikanski guverner zvezne države Tennessee. Trump je že poleti napotil nacionalno gardo v Los Angeles in podobne ukrepe napovedal še za druga ameriška mesta pod demokratskim vodstvom.

Medtem so v Londonu na podelitvi MTV Video Music Awards Lady Gaga razglasili za izvajalko leta, potem ko je prejela več nagrad. Ariana Grande je za pesem Brighter days ahead prejela nagrado za najboljši videospot, medtem ko sta ROSÉ in Bruno Mars s skladbo APT prejela nagrado za skladbo leta.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

Starejše sestre