Katere tri ključne ukrepe bi stranke uvedle na področju zdravstva?

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami smo devetim političnim strankam, ki jim javnomnenjske ankete kažejo možnost uvrstitve v državi zbor ali pa so tik pod parlamentarno mejo, poslali vprašanja glede treh tem, za katere smo Starejše sestre ocenile, da so pomembne za našo ciljno publiko. Stranke smo prosile, naj bodo v odgovorih kratke in jedrnate.

Prva tema, ki smo jo naslovile strankam, je bilo zdravstvo, ki je tudi sicer ena izmed poglavitnih skbi prebivalstva. Od odpovedi zdravstvenega osebja, prehodov iz javnega v zasebno zdravstvo, do dolgih čakalnih vrst ... Aktualna vlada je reformo zdravstvenega sistema postavila kot eno poglavitnih nalog svojega mandata, po napovedih pa naj bi se reforma zaključila v drugem mandatu, če jim bodo volivci v nedeljo namenili to možnost. A ob sprejmanju zakonodajnih ukrepov je prejela tudi številne kritike tako s strani zdrastvenega osebja in zdravstvenih zavodov kot s strani opozicijskih in izvenparlamentarnih strank.

Zato je bilo tudi naše vprašanje na tem področju usmerjeno v prihodnost in, če se tako izrazimo, reševanje zdravstva. Glasilo se je: "Katere tri ključne ukrepe bi uvedli na področju zdravstva?"

Izmed devetih strank, ki smo jih kontaktirale, nam tri (SDS, Gibanje Svoboda in Pirati) niso odgovorile na vprašanja, prejeli pa smo odgovore Demokratov Anžeta Logarja, zavezništva NSi, SLS in Fokus, zavezništva Levice in Vesne, SD, Resni.ce in Preroda. Odgovore bomo objavile v vrstnem redu, kot so nam stranke posredovale odgovore.

Demokrati so v ospredje postavili ureditev čakalnih vrst, več časa za paciente in spoštovanje poklica. Čakalne vrste bi, kot so zapisali, urejali z digitalnim vodenjem čakalnih seznamov, centralnim upravljanjem kapacitet in večjo produkcijo, kjer so ozka grla, dodaten čas za bolnike pa bi skušali zagotoviti z manj papirologije, več medicinskega kadra in boljšo organizacijo dela v javnem sistemu. "Poskrbeli bomo, da bodo pogoji dela za zdravstvene delavce boljši," pa so dejali glede spoštovanja zdravniškega poklica, med čimer so izpostavili plače in davčno razbremenitev.

Desno zavezništvo NSi, SLS in Fokus je medtem odgovorilo, da bi v javno mrežo vključili vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti, tako državne kot zasebne izvajalce, ki imajo dovoljenje za delo. "Bolnik bi lahko sam izbral izvajalca, storitev pa bi bila plačana iz zdravstvenega zavarovanja," so dejali. Uvedli bi še jasne standarde kakovosti in varnosti ter plačevanje zdravstvenih storitev glede na rezultate zdravljenja, v javne zavode pa bi vnesli upravljanje po načelih korporativnega vodenja z jasnimi cilji, odgovornostjo in merljivimi rezultati. "Direktorji bi imeli več orodij, a tudi več odgovornosti," so dodali.

V Levici in Vesni so izpostavili odpravo dopolnilnega zavarovanja in prilagoditev prispevnih stopenj, investicije v infrastrukturo, kadre in opremo za javne zavode ter izboljšanje vodenja virov v zdravstvu in prožnejše prerazporejanje pacientov po kapacitetah in potrebah. Ob tem pa bi določili tudi standarde in normative v zdravstvu ter uvedli sistem satelitskih urgentnih centrov.

Socialni demokrati so v odgovoru poudarili, da zagovarjajo močno, dostopno in sodobno javno zdravstvo. "Naš prvi cilj je zmanjšanje števila ljudi brez osebnega zdravnika in izboljšanje pogojev dela za zdravstvene delavce, da bodo ostali v javnem sistemu," so zapisali. Kot drugi ukrep so navedli odpravo nedopustnih čakalnih dob z jasnim upravljanjem glede na stopnjo nujnosti in transparentnim poročanjem, tretji ključni korak pa vidijo v investicijah v modernizacijo zdravstvenega sistema, opremo in organizacijo dela.

Stranka Resni.ca je poudarila, da mora biti v ospredju pacient in ne izvajalec zdravstvene storitve: "Pacient bi moral svobodno izbirati, pri kom bo koristil storitve, četudi se odloči za privatnika - če v 30 dneh ni deležen storitve v državnem zdravstvu, jo lahko 31. dan koristi pri privatniku na račun javnih sredstev," predlagajo. Zmanjšali bi tudi birokracijo, saj se zdaj, kot pravijo, medicinsko osebje ukvarja s preobsežno administracijo in ima posledično manj časa za svoje strokovno področje. Kot tretji ukrep bi uvedli "zmanjšanje porabe (finance) institucijam in prerazporeditev na ljudi (kader in pacienti)".

Prerod pa meni, da je treba najprej "povrniti dialog s stroko in pomiriti sistem". Poudarili so, da mora zdravstveni sistem mora ostati javen, javni zdravstveni sistem pa da mora delovati in zagotavljati, kakovostno, varno in pravočasno obravnavo bolnikom ter ob tem zagotavljati tudi ustrezne delovne pogoje zaposlenim. Želijo tudi, da bi bilo javno zdravstvo prva izbira za zaposlitev, ne pa zadnja možnost. Za skrajševanje čakalnih dob nameravajo predlagati Zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov, ki bi po njihovih besedah posodobil upravljanje in napravil sistem učikovitejši. "Če so čakalne dobe predolge, mora država ukrepati in pričeti aktivno upravljati kapacitete," so še dejali.

Volitve v državni zbor bodo potekale v nedeljo, 22. marca 2026, med 7.00 in 19.00.

V Sloveniji lahko voli vsak polnoletni državljan, ki ni poslovno nesposoben, ne glede na stalno prebivališče, saj je volilna pravica splošna in enaka.

Stranke, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah 2026:
- Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij
- Koalicija Alternativa za Slovenijo
- Piratska stranka Slovenije (Pirati)
- Demokrati. Anžeta Logarja
- Levica in Vesna - zelena stranka
- Mi, socialisti!
- Karl Erjavec - stranka Zaupanje
- Socialni demokrati (SD)
- Državljansko gibanje Resni.ca
- Gibanje Svoboda
- Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča
- Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Fokus Marka Lotriča
- Glas upokojencev Pavla Ruparja
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Slovenska nacionalna stranka (SNS)

Starejše sestre