Tedenskih (s)pet, 13. - 27. 9.

Big Sister
Sep 28
11 min read

V zadnjih dveh tednih so se zgodile številne reči. Si vedela, da je predsednica Nataša Pirc Musar na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku opozorila na kršitve mednarodnega prava, pozvala k ustavitvi genocida v Gazi ter izpostavila enakost spolov? V Sloveniji pa je medtem parlament sprejel obsežno pokojninsko reformo, vlada pa potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice. Beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

DZ potrdil pokojninsko reformo, govor je bil o obvezni božičnici

Ključno: Državni zbor je sprejel pokojninsko reformo, ki med drugim zvišuje upokojitveno starost in odmerni odstotek. Vlada je potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače ter zvišanje praga za normirance.

Podrobno: DZ je z le enim glasom proti sprejel pokojninsko reformo, ki se bo postopno uveljavljala do leta 2035. Reforma predvideva dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let, zvišanje odmernega odstotka s 63,5 na 70 odstotkov ter podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove z najboljših 24 na 35 let. Vlada spremembe utemeljuje z demografskimi izzivi in potrebo po vzdržnosti javnih financ. Čeprav je bilo doseženo široko soglasje, je Delavska koalicija, ki združuje okoli 25 sindikatov, napovedala zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, saj meni, da bodo spremembe znižale pokojnine in poslabšale položaj delavcev.

Vlada je potrdila tudi izhodišča za uvedbo obvezne božičnice za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače oziroma 639 evrov. Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da bi bila božičnica, podobno kot regres, oproščena davkov in prispevkov. O predlogu bo razpravljal ESS, a je ta že sprožil različne odzive. Sindikati ukrep pozdravljajo, delodajalci pa opozarjajo na dodatno obremenitev podjetij in zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva. Za javne uslužbence bi božičnica pomenila 118 milijonov evrov stroška, proračun pa bi z izgubo prispevkov in davkov utrpel še več kot 250 milijonov evrov izpada.

Kasneje je premier Robert Golob ob začetku seje DZ poudaril, da vlada vztraja pri obvezni božičnici, ki bo izplačana še letos. Njegovo stališče je ostro komentiral glavni izvršni direktor GZS in predsedujoči ESS Mitja Gorenšček, ki je izrazil dvom o smislu razprave socialnih partnerjev, če so ključne postavke že določene.

Zanimivo: Predsednik SD Matjaž Han je na srečanju v Mostecu opozoril na nezaupanje v politiko zaradi nerazumevanja težav ljudi ter posvaril pred nepremišljenimi obljubami, med drugim tudi glede obvezne božičnice. Boštjančič pa je ob robu kongresa Svobode poudaril, da se je vlada za uvedbo božičnice odločila soglasno.

Trump kritičen do ZN, Rusija izziva Nato

Ključno: Na sedežu ZN so se zbrali svetovni voditelji, predsednik ZDA Donald Trump je bil kritičen do ZN, Rusijo pa je označil za papirnatega tigra. Ob robu je več držav priznalo Palestino. Rusija je izzvala članice Nata z vdorom v estonski zračni prostor, ni pa jasno, ali je povezana tudi z droni nad danskimi letališči.

Podrobno: V petek, 19. septembra, so tri ruska bojna letala MiG-31 nad Finskim zalivom kršila estonski zračni prostor. Estonija je zaradi incidenta na pogovor poklicala ruskega veleposlanika in zaprosila za posvetovanja po 4. členu severnoatlantske pogodbe. Rusija trdi, da so njena letala delovala skladno z mednarodnimi predpisi. Evropska komisija je istega dne v okviru 19. svežnja sankcij proti Rusiji predlagala prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v EU od leta 2027 ter sankcije proti kupcem ruske nafte v tujini in ladjam, s katerimi Rusija izigrava cenovno kapico na nafto.

V nedeljo, 21. septembra, so letala članic Nata nad Baltskim morjem prestregla neznano letalo, ki ni uporabljalo transponderjev in se ni odzivalo na pozive. Predvidevajo, da je šlo za rusko izvidniško letalo Il-20M. Posredovala so nemška in švedska letala, identifikacija pa ni bila potrjena. Dan kasneje je Moskva sporočila, da je pripravljena še leto dni po izteku sporazuma Novi Start februarja 2026 spoštovati njegove omejitve, vendar le, če bodo enako ravnale tudi ZDA.

V torek, 23. septembra, se je v New Yorku začela splošna razprava svetovnih voditeljev v okviru 80. zasedanja Generalne skupščine ZN. Generalni sekretar Antonio Guterres je odprl razpravo, Trump pa je bil v govoru kritičen do ZN in jih obtožil, da spodbujajo ter financirajo ilegalne migracije. Velik del govora je namenil kritikam evropskih politik na področju migracij in podnebnih sprememb. Po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je Trump ocenil, da lahko Ukrajina ponovno osvoji izgubljena ozemlja, Rusijo pa je označil za papirnatega tigra. Dodal je, da bi morale članice Nata sestreliti ruska letala ob vdorih v njihov zračni prostor. Nato je po posvetovanju o incidentu v estonskem zračnem prostoru izrazil podporo Estoniji. Generalni sekretar Mark Rutte je ob tem poudaril, da bo zavezništvo branilo vsak centimeter svojega ozemlja. V sredo, 24. septembra, je Zelenski v govoru na Generalni skupščini ZN dejal, da premirja v Ukrajini ni, ker ga Rusija zavrača. Ob bližajočih se volitvah v Moldaviji je pozval k zaščiti te nekdanje sovjetske republike.

Zanimivo: Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN je več držav priznalo Palestino, kar je dodatno zaznamovalo dogajanje v New Yorku.

Trump v Londonu na državnem obisku

Ključno: Ameriškega predsednika Donalda Trumpa so z velikim pompom sprejeli v Združenem kraljestvu, obisk pa so spremljali podpisani gospodarski in tehnološki dogovori ter množični protesti.

Podrobno: Britanski kralj Karel III. in kraljica Camilla sta 17. septembra na gradu Windsor z državniškimi častmi sprejela Trumpa z ženo Melanio. Ob sprejemu sta bila navzoča tudi princ William in princesa Catherine. Kralj in predsednik sta opravila pregled častne straže, pred tem pa sta se popeljala s kočijo, ki jima je sledila kočija z njunima soprogama. V čast gostu je odjeknila topovska salva, nebo so preletela vojaška letala, zvečer pa je sledil slavnostni banket, na katerem sta zbrane nagovorila tako kralj kot Trump.

Trump je kot prvi ameriški predsednik v Združenem kraljestvu že na drugem državniškem obisku, kar je označil za veliko čast. Ob prihodu je dejal, da ima zelo rad Združeno kraljestvo, kralja Karla III. pa opisal kot elegantnega predstavnika države. Predsedniški par je noč preživel v rezidenci ameriškega veleposlanika Winfield House v Londonu.

Ob robu obiska je bil podpisan dogovor o krepitvi tehnološkega sodelovanja, v okviru katerega bodo ameriška podjetja Microsoft, Nvidia, Google in OpenAi v prihodnjih letih v Združeno kraljestvo vložila 31 milijard funtov za razvoj umetne inteligence. Skupne naložbe ameriških podjetij in finančnih skupin naj bi v prihodnjih letih dosegle 150 milijard funtov. Poleg tega je predviden tudi dogovor o sodelovanju na področju razvoja jedrske energije.

Britanski premier Keir Starmer in Trump sta se 18. septembra sestala in podpisala sporazum o tehnološkem sodelovanju. Starmer si želi tudi napredka v trgovinskih odnosih, saj se pogovori dotikajo odprave dajatev na jeklo, viski in lososa. Trump je ob tem dejal, da želi pomagati Združenemu kraljestvu izboljšati pogoje trgovinskega dogovora.

Zanimivo: Obisk pa so spremljali protesti. V središču Londona se je na pobudo več kot 50 sindikatov in organizacij, združenih v koalicijo Ustavimo Trumpa, zbralo približno 5000 protestnikov. Ti so nosili plakate z napisi "Ne rasizmu", "Ne Trumpu" in "Nehajte oboroževati Izrael". Na trgu pred parlamentom so nastopili aktivisti, javne osebnosti in poslanec Jeremy Corbyn. Že dan prej so aktivisti na stolp gradu Windsor projicirali podobe Trumpa in Jeffreyja Epsteina, policija pa je aretirala štiri osebe.

Izrael sprožil ofenzivo na Gazo, širijo se priznanja Palestine

Ključno: Izrael je sprožil ofenzivo na mesto Gaza in bil kljub ostrim obsodbam deležen trdne podpore ZDA, medtem ko vse več držav priznava Palestino. Evropska komisija predlaga suspenz trgovinskih ugodnosti za Izrael.

Podrobno: Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zagotovil neomajno podporo ZDA v boju proti Hamasu. V Dohi je izrazil tudi ameriško podporo Katarju, kjer so voditelji arabskih in islamskih držav obsodili izraelski napad na predstavnike Hamasa in pozvali k strožjemu odzivu mednarodne skupnosti. Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani je ob tem opozoril na nevarnost dvojnih meril in pozval k kaznovanju Izraela za njegove zločine.

Medtem je neodvisna komisija Sveta ZN za človekove pravice v poročilu ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid in krši konvencijo ZN o preprečevanju in kaznovanju genocida. Kmalu zatem je Izrael sprožil kopensko ofenzivo na Gazo, ki je bila že pred tem tarča zračnih in topniških napadov. Po poročilih je umrlo več deset ljudi. Visoki komisar ZN Volker Türk je izraelski napad na pogajalce Hamasa v Katarju označil za šokantno kršitev mednarodnega prava in grožnjo regionalnemu miru.

Na evropski ravni je komisija predlagala suspenz trgovinskih ugodnosti, ki jih ima Izrael v okviru pridružitvenega sporazuma z unijo, in ustavila izplačevanje finančne podpore izraelskim oblastem. Hkrati se krepi val priznanj Palestine: najprej so jo priznale Velika Britanija, Kanada in Avstralija, nato še Francija, Belgija, Andora, Luksemburg, Malta in Monako. Skupno Palestino zdaj priznava okoli 80 odstotkov članic ZN ter več kot polovica evropskih držav. Netanjahu je ob tem zatrdil, da palestinska država, ki ogroža obstoj Izraela, nikoli ne bo obstajala, njegov minister Itamar Ben Gvir pa je znova pozval k priključitvi Zahodnega brega.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je sodelovala na konferenci o rešitvi dveh držav v New Yorku in poudarila, da nasilje vodi le v nestabilnost in radikalizacijo. Pozdravila je nova priznanja Palestine ter v Varnostnem svetu ZN pozvala k takojšnjemu premirju v Gazi in končanju genocida. Ob tem je opozorila na odgovornost Varnostnega sveta pri zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava in zavračanju dvojnih standardov.

Mednarodne razprave so spremljali tudi novi predlogi. Ameriški predsednik Donald Trump je arabskim voditeljem predstavil načrt v 21 točkah za končanje vojne v Gazi in mir na Bližnjem vzhodu, a podrobnosti niso bile razkrite. Sočasno je flotilja s humanitarno pomočjo za Gazo v bližini Krete postala tarča napada z droni, Italija pa je Izrael pozvala, naj zagotovi varnost udeležencev odprave.

Slovenska vlada je zaostrila svoje stališče do Izraela in premierja Netanjahuja razglasila za nezaželeno osebo. Ukrep je sledil julijski odločitvi proti ministroma Ben Gvirju in Bezalelu Smotriču. Vlada je hkrati namenila 1,2 milijona evrov za delovanje palestinske uprave v okviru mednarodne pobude, ki jo vodijo Francija, Španija, Norveška in Savdska Arabija.

Zanimivo: Palestinski predsednik Mahmud Abas je moral svoj govor na Generalni skupščini ZN podati prek videopovezave, saj mu ZDA niso izdale vizuma za prihod v New York.

Umor Kirka v ZDA, sledila ukinitev Kimmlove oddaje

Ključno: V ZDA so ubili desničarskega aktivista Charlieja Kirka, oblasti so kmalu prijele osumljenca, dogodek pa je sprožil burne odzive politike, medijev in javnosti.

Podrobno: V sredini septembra so v Utahu ustrelili 31-letnega konservativnega aktivista Kirka. Neznani storilec ga je napadel med političnim dogodkom na univerzi Utah Valley, kjer je Kirk redno nastopal. FBI je objavil fotografiji osebe, ki jo iščejo v povezavi z umorom, in poudaril, da še ne gre za osumljenca. Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal, da bo Kirka posmrtno odlikoval, ter ga označil za mučenika.

Le dan po umoru so oblasti prijele 22-letnega Tylerja Robinsona, za katerega je tožilstvo napovedalo, da bo zanj zahtevalo smrtno kazen. Kirkova vdova Erika je ob tem napovedala, da bo nadaljevala možev politični boj.

Ameriška televizija ABC je zaradi izjav voditelja Jimmyja Kimmla o dogodku začasno ukinila njegovo večerno oddajo, potem ko je predsednik Zvezne komisije za komunikacije Brendan Carr zagrozil z ukrepi. Po dodatnih pogovorih s Kimmlom so se odločili, da se oddaja vrne v program, ob tem pa je dosegla rekordno gledanost.

Na spominski slovesnosti v Phoenixu je Trump Kirka znova označil za mučenika za svobodno Ameriko. Pred več deset tisoč ljudmi je Erika Kirk povedala, da moževemu morilcu odpušča.

Zanimivo: Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je umor Kirka označila za nesprejemljivo in zavržno dejanje.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je začasno zadržal podpis pogodbe o nakupu dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč s podjetjem Leonardo, saj je Komisija za preprečevanje korupcije napovedala vložitev zahtevka za revizijo zaradi suma kršitev zakona o javnem naročanju in domnevnega favoriziranja podjetja. Policija je medtem sprožila predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja v zvezi z domnevnim obvodnim financiranjem političnih strank, v osnutku poročila parlamentarne komisije pa se omenja NSi, kamor naj bi se denar stekal prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Koalicijski poslanci so v DZ vložili predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki uvaja prehodno obdobje pri črtanju višjega nadomestila za čezmejne delavce, novela pa je bila usklajena s sindikatom delavcev migrantov, ki je zato ustavil zbiranje podpisov za referendum.

Na političnem parketu je Gibanje Svoboda na kongresu z veliko večino potrdilo Roberta Goloba za nov štiriletni mandat na čelu stranke, premier pa je poudaril, da so uresničili sanje o svobodni Sloveniji in da računajo na dober rezultat na volitvah leta 2026. Veljati je začela novela zakona o urejanju trga dela, ki prinaša izboljšanje socialne varnosti brezposelnih in večjo zaščito iskalcev zaposlitve, tudi študentov, ter spodbuja daljše ostajanje starejših na trgu dela. Na konferenci o dvojni rabi izdelkov, storitev in infrastrukture za obrambne in civilne namene je Golob poudaril, da povečanje porabe za obrambo in varnost pomeni priložnost za krepitev odpornosti in gospodarski razvoj, pri čemer bo novo ustanovljeno podjetje Dovos do konca oktobra zbiralo predloge za industrializacijo obrambnih izdelkov.

V DZ so poslanci izvolili Nino Betetto in Primoža Gorkiča za nova ustavna sodnika, ki bosta nasledila Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Vlada je potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, v katerih kot prioritete izpostavlja znanost, stanovanja, investicije, gospodarstvo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost. V letu 2026 bo poraba dosegla 17,7 milijarde evrov, leto kasneje pa presega 18 milijard, ob predvidenem primanjkljaju 2,9 odstotka BDP v letu 2026 in 2,8 odstotka v 2027. DZ je po vetu DS znova sprejel zakon o gostinstvu, ki omejuje kratkotrajno oddajanje nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, ob določenih izjemah pa med 30 in 270 dni. Prav tako je bila sprejeta novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki odpravlja prekarnost v kulturi, samozaposlene preoblikuje v samostojne delavce, ukinja neplačano pripravništvo in uvaja šestmesečno uvajanje v delo.

Delavska koalicija, ki združuje 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, je vložila skoraj 10.000 podpisov pod pobudo za referendum o pokojninski reformi, saj jo ocenjuje kot nesolidarno in protidelavsko. DZ je sprejel tudi deklaracijo o vzponu skrajne desnice v Evropi, v kateri izpostavlja nevarnost krepitve skrajnih desnih strank in predlaga ukrepe za zajezitev širjenja teh idej; opozicijska SDS v razpravi in glasovanju ni sodelovala. Nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič je na prvi stopnji uspel s tožbo proti nekdanjemu direktorju Ukoma Urošu Urbaniji zaradi žaljivih objav na družbenem omrežju X in mu je sodišče prisodilo 3500 evrov odškodnine. V športu je dolgoletni kapetan hokejskega moštva Los Angeles Kings Anže Kopitar napovedal, da bo letošnja sezona njegova zadnja v ligi NHL; kariero je začel leta 2006 kot prvi Slovenec v ligi, s Kingsi pa je osvojil dva Stanleyjeva pokala.

Gremo še v tujino. Na lokalnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji, prvem preizkusu za stranke po februarskih zveznih volitvah, so slavili krščanski demokrati s 33 odstotki glasov, sledili so socialdemokrati z 22 odstotki, tretja pa je bila Alternativa za Nemčijo, ki je svojo podporo s petih odstotkov povečala na 14,5 odstotka. V Franciji so množični protesti in stavka proti napovedanim varčevalnim ukrepom v proračunu za leto 2026 ohromili javni potniški promet, stavkalo je približno tretjina učiteljev. V spopadih je bilo ranjenih 11 policistov, deset protestnikov in en novinar, policija pa je aretirala 181 ljudi. Okoljski ministri EU so se medtem dogovorili, da bo unija do leta 2035 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za med 66,25 in 72,5 odstotka glede na leto 1990.

Varnostni svet Združenih narodov je zavrnil resolucijo o nadaljevanju ukinitve sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. To pomeni, da bodo sankcije začele ponovno veljati konec septembra, če do takrat ne bo dosežen nov dogovor s potrditvijo Varnostnega sveta. V Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji je kibernetski napad na ponudnika storitev za sisteme prijave in vkrcanja povzročil motnje na letališčih v Berlinu, Bruslju in Londonu. Prišlo je do številnih zamud in odpovedi letov, uporabljena pa je bila zlonamerna programska oprema. Britanske oblasti so 24. septembra aretirale moškega, osumljenega napada.

Španska vlada je sprejela odločitev o prepovedi izvoza orožja v Izrael. Ukrep takoj prepoveduje tako izvoz kot uvoz vseh obrambnih proizvodov in tehnologij v povezavi z Izraelom. Na Baliju sta Evropska unija in Indonezija po skoraj desetletju pogajanj podpisali sporazum o prosti trgovini, ki skoraj v celoti odpravlja carine na uvoz evropskega blaga v Indonezijo, vključno z avtomobilskimi deli in kmetijskimi proizvodi, ter predvideva postopno odpravo 50-odstotnih carin na evropske avtomobile.

V Avstriji je spodnji dom parlamenta z veliko večino podprl zaostritev zakonodaje o orožju, ki jo je vlada pripravila po smrtonosnem strelskem napadu na šoli v Gradcu. Po novem bo starostna meja za nakup orožja določena pri 21 oziroma 25 letih, odvisno od vrste orožja. Danska premierka Mette Frederiksen pa se je uradno opravičila žrtvam programa prisilne kontracepcije, ki so mu bile v prejšnjem stoletju podvržene mlade Inuitke na Grenlandiji, in poudarila, da opravičilo sicer ne more izbrisati bolečine, pomeni pa priznanje storjene krivice.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.