Tedenskih (s)pet, 8. 10. - 15. 10.

Oj! Kako si? Me smo fuuul zaposlene. Z nabiranjem novičk zate, s snovanjem prispevkov, z drugimi projekti in s službami. Ampak tudi danes smo vendarle pripravile Tedenskih (s)pet zate (itak)! In, kakšno presenečenje, spet nam ni uspelo v pet novičk spraviti vsega pomembnega. Omeniti je treba vsaj še predlog Evropske komisije, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke. Pa to, da so se v Iranu nadaljevali protesti, ki so izbruhnili po tem, ko je po policijskem pridržanju umrla Mahsa Amini (če te zanima več o tem, preveri ene od zadnjih Tedenskih (s)pet). Zdaj pa, nekoliko podrobneje, nadaljujmo z naborom petih novic minulega tedna.


Obljubimo, da te ne bomo (preveč) utrujale! Zagotovo ti vse skupaj -povzetek dogajanja v celem tednu - rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če te je šola/študij/delo že čisto preveč zaposlilo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš kakšne tri minutke). ;)


Pretresanje sprememb družinskega zakonika

Ključno: Državni svet (DS) je izglasoval odložilni veto na spremembe družinskega zakonika, ki jih je državni zbor (DZ) potrdil 4. oktobra.


Podrobno: Predstavniki koalicije Za otroke gre pa so v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma na spremembe zakonika, podprtih s 30.600 podpisi. O referendumu bo odločal DZ, ki ga lahko zavrne kot nedopustnega. Pobudniki referenduma so napovedali, da se bodo v tem primeru s pritožbo obrnili na ustavno sodišče. Ravno ustavno sodišče pa je julija DZ naložilo uveljavitev sprememb zakonika zaradi neskladja z ustavno prepovedjo diskriminacije.


Zanimivo: Naj osvežimo tvoj spomin. Kot smo pisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet, je 4. oktobra DZ sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Spremembe omogočajo istospolnima partnerjema v partnerski zvezi, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Naj omenimo še, da slovenski pravni red ne omogoča referendumov o predpisih, ki - kot novi družinski zakonik - varujejo ustavno ureditev.

Vir: Pexels
Bodo zdravniki stavkali? Zakaj?

Ključno: Napeta pogajanja med sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter vladno stranjo še potekajo.


Podrobno: Naj najprej nudimo drobtinico ozadja. Kot so zapisali v Financah, je lani povprečna zdravniška plača, po podatkih ministrstva za javno upravo (MJU), znašala 4.673 evrov bruto (osnovna, dodatki, dežurstva, nadure, delovna uspešnost, nadomestila). Po navedbah sindikata pa naj bi povprečna zdravniška plača znašala 3080 evrov bruto z dežurstvi. Na Financah ugotavljajo, da Fides nekaterih izplačil, ki dvigujejo dejanske plače zdravnikov, pri svojih izračunih ne upošteva. MJU pa v povprečno plačo zdravnikov všteva vsa izplačila, poleg osnovne plače še dodatke, plačilo za nadurno delo in za dežurstva ter za delovno uspešnost, nadomestila za odsotnost v breme delodajalca in nadomestila za odsotnost, ki jih delodajalec dobi povrnjene. Dobro, potrebno je omeniti, da so v letih 2020 in 2021 povprečne zdravniške plače močno poskočile (predvsem zaradi visokih covidnih dodatkov - dobivali so jih skoraj vsi, tudi če niso imeli opravka s covidnimi pacienti). Letos v prvi polovici leta, ko je teh dodatkov bistveno manj, pa znaša povprečna zdravniška plača "le" še 4.019 evrov, torej več kot 650 evrov manj kot lani.


Povprečna plača medicinske sestre je lani po podatkih MJU znašala 2447 evrov bruto. Trenutno pa znaša povprečna plača v Sloveniji 2002 evra bruto.


Ok, zdaj pa na trenutno dogajanje. Že nekaj časa potekajo pogajanja med Fidesom in vlado, zdravniki so med drugim napovedali tudi stavko za 19. oktober. V Fidesu namreč želijo, da zdravniki izstopijo iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja (kar pomeni višje plače zanje). Po pogajanjih, ki so potekala v petek, pa sta pogajalski skupini Fidesa in vlade blizu tega, da oblikujeta končno vsebino sporazuma, ki bi napovedano zdravniško stavko ustavila, kot je po pogajanjih ocenil minister Danijel Bešič Loredan. Minister je med drugim povedal tudi, da je vladna stran dala Fidesu jasno vedeti, da zdravniške zahteve po izstopu iz enotnega plačnega sistema ne bodo sprejeli. Minister je poudaril, da je treba čim hitreje nasloviti anomalijo, ki se je po novembrskem sporazumu zgodila pri plačah mladih zdravnikov in mladih specialistov, to je vseh tistih, ki niso v 57. plačnem razredu. Pogajanja se nadaljujejo jutri.

Vir: Pexels

Pa drugi sindikati javnega sektorja? V četrtek so vlada in sindikati javnega sektorja podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Naj bomo popolnoma jasni - tukaj ne govorimo o željah po izstopu iz prej omenjenega enotnega davčnega sistema. Kakorkoli, dogovor večini zaposlenih v javnem sektorju v nekaj mesecih prinaša skoraj 9-odstotni dvig plač, višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa še poračun regresa za letni dopust. Dogovor je podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis. Trenutno veljavne zneske za vsak plačni razred si lahko ogledaš v Prilogi 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.


Zanimivo: Od leta 2015 do lani so, po podatkih MJU, povprečne zdravniške plače zrasle za 39 odstotkov, od leta 2015 do prve polovice letošnjega leta pa (ob manj dodatkih) za 19,4 odstotka. Masa zdravniških plač je v javnem sektorju od leta 2015 do lani zrasla za dve tretjini, z 255 milijonov na 422 milijonov evrov na leto. Po podatkih MJU v slovenskem javnem zdravstvu (brez koncesionarjev) še nikoli ni bilo zaposlenih toliko zdravnikov in zobozdravnikov, kot jih je zdaj, njihovo število se je od leta 2015 povečalo s 5.872 na 7.169 oziroma za 22,1 odstotka.



Ali drvimo v recesijo?

Ključno: Medtem, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupaj, složno, drvimo v gospodarsko zimo.


Podrobno: IMF je znova znižal svojo napoved za svetovno gospodarstvo. Opozoril je, da najhujše šele prihaja. Temu so dodali še, da bo za marsikoga leto 2023 videti kot recesija. Agencija je v torek sporočila, da pričakuje, da bo svetovna rast naslednje leto padla na 2,7 odstotka (v primerjavi s predvideno rastjo v višini 3,2 odstotka letos).


Sloveniji je za letos napovedal 8,9-odstotno inflacijo, za leto 2023 pa 5,1-odstotno. IMF v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 5,7-odstotno gospodarsko rast, kar je dve odstotni točki več kot spomladi, za leto 2023 pa 1,7 odstotka, kar je za 1,3 odstotne točke manj od prvotne. Sloveniji je za letos napovedal 8,9-odstotno inflacijo, za leto 2023 pa 5,1-odstotno.


Glede na novo anketo CNN le 22 odstotkov Američanov ocenjuje gospodarske razmere v državi kot dobre, 78 odstotkov pa razmere imenuje nekoliko slabe ali zelo slabe. Predsednik Biden je v torek za CNN povedal, da je možnost "rahle recesije" možna, a da je ne predvideva - čeprav strokovnjaki oglašajo alarm glede prihodnosti ameriškega in svetovnega gospodarstva.


Zanimivo: Predsednik Svetovne banke David Malpass je povedal, da med drugim pretresajo predvsem naraščanje dolgov in obrestnih mer ter neukročena inflacija. Direktorica IMF Kristalina Georgijeva pa je pristavila še svarila glede energetske krize in ohlajanja kitajske gospodarske rasti.


Skratka, čaka nas velika negotovost

Ključno: Na evropski ravni se je nadaljevalo usklajevanje ukrepov glede soočanja z energetsko draginjo. Premier Robert Golob je zagotovil, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov, posledice visokih cen energentov pa že pestijo slovensko gospodarstvo.


Podrobno: Čaka nas velika negotovost zaradi aktualnih razmer, kot sta v ponedeljek ocenila Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. V državnem zboru (DZ) sta predstavila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Predlog proračuna za 2023 predvideva 3,3 milijarde oz. 5,3 odstotka BDP primanjkljaja, za leto 2024 pa 1,7 milijarde oz. 2,6 odstotka BDP.


Ministrstvo za delo je na spletni strani gov.si aktiviralo spletni kalkulator, s pomočjo katerega si lahko posamezniki izračunajo, ali so upravičeni do energetskega dodatka in v kakšni višini. V četrtek pa je vlada je sprejela uredbo o energetski revščini. Na podlagi te uredbe bodo opredelili energetsko revna gospodinjstva in pripravili triletni akcijski načrt z ukrepi za zmanjšanje energetske revščine. Za energetsko revno se bo štelo gospodinjstvo v primeru, da je njegov dohodek nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji ter če strošek za rabo energije predstavlja več kot polovico razpoložljivega dohodka.


Ministri članic EU za energetiko so na neformalnem zasedanju zbližali stališča glede nadaljnjih ukrepov za soočanje z energetsko draginjo. Evropska komisija bo do torka pripravila konkretne predloge. Evropska komisija pa je potrdila slovensko shemo pomoči podjetjem, ki se spopadajo z visokimi cenami plina in elektrike, vredno 80 milijonov evrov.


Zanimivo: Po podatkih Inštituta za ekonomska raziskovanja bi se znesek minimalnih življenjskih stroškov lahko v primerjavi z letom 2017 zvišal za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Minimalna plača bi na ta način leta 2023 znašala najmanj 803,80 evra neto. Člani Ekonomsko-socialnega sveta so soglašali, da se mora znesek prilagoditi rasti cen. Delodajalci so opozorili na trenutne razmere v poslovnem okolju in izrazili pričakovanje, da se bodo o višini dviga še pogovarjali.



Vojna v Ukrajini ...

Ključno: Rusija je po eksploziji na mostu na Krim sprožila val raketnih napadov na ukrajinska mesta. Umrlo je najmanj 19 ljudi.


Podrobno: V ponedeljek je Rusija napadla več ukrajinskih mest. Po tednih relativnega miru je pretreslo ukrajinsko prestolnico Kijev, kar je povzročilo široko obsodbo svetovnih voditeljev. "Poskušajo nas izničiti in izbrisati z obličja zemlje," je situacijo komentiral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Napadi so bili usmerjeni v energetsko infrastrukturo Ukrajine, med mesti, ki so jih zadeli izstrelki, pa je bilo tudi otroško igrišče. Več eksplozij je pretreslo tudi ukrajinska mesta Harkov, Lviv, Mikolajiv in Dnjepropetrovsk. To se je zgodilo le dva dni po tem, ko je bil ruski predsednik Vladimir Putin ponižan po ogromni eksploziji na ključnem strateškem mostu, ki povezuje Krim in Rusijo. Mimogrede, poškodba mostu, ki je bila rezultat eksplozije, je prekinila ključna rusko oskrbovalno pot za vojno v Ukrajini. Po ponedeljkovih napadih po vsej Ukrajini bilo po navedbah ukrajinskih uradnikov ubitih najmanj 19 ljudi in ranjenih več kot 100 ljudi. Napadi v več regijah Ukrajine so se nadaljevali tudi v torek. Kritična infrastruktura je bila prizadeta v več regijah in v prestolnici Kijevu, kjer je izbruhnilo več deset požarov. Številna območja v regiji so ostala brez elektrike.


Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je v sredo sprejela resolucijo, ki zavrača ruske lažne referendume za priključitev ukrajinskih ozemelj ter zahteva konec agresije proti suvereni in neodvisni članici ZN. Za resolucijo je glasovalo 143 članic, pet jih je bilo proti, 35 pa vzdržanih. Obrambni ministri članic Nata so se po sabotažah na plinovodih Severni tok v četrtek dogovorili, da bodo okrepili zaščito kritične infrastrukture. Dogovorili so se tudi o povečanju zalog streliva in opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini zmanjšujejo. Podpora članic Nata Ukrajini se medtem nadaljuje. Zahodne zaveznice so napovedale dobavo najsodobnejših sistemov zračne obrambe Kijevu.


Putin je na srečanju s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom predlagal vzpostavitev plinskega vozlišča v Turčiji. Erdogan pa je predlagal Turčijo kot posrednico pri morebitnih mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino. V petek (po vrhu Konference o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji v Astani) je Putin dejal, da zaenkrat obsežnejši ruski napadi v Ukrajini niso potrebni in da Moskva ne namerava razširiti mobilizacije. Ob tem je izjavil tudi, da ne vidi potrebe po pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Po njegovih besedah je bilo doslej mobiliziranih 222.000 ljudi od načrtovanih 300.000, mobilizacijske dejavnosti pa bodo končane v približno dveh tednih.


Kakorkoli, v soboto so se v Kijevu in drugod po Ukrajini znova oglasile sirene, ki opozarjajo na možnost zračnih napadov. Ukrajinske oblasti so sporočile, da so ruske sile ponoči obstreljevale cilje v več ukrajinskih regijah. V raketiranju na območju Kijeva je bila poškodovana energetska infrastruktura. Tudi v Zaporožju na jugu države je bilo v ruskem obstreljevanju poškodovanih več infrastrukturnih objektov.


Zanimivo: Članice Evropske unije (EU) so po neuradnih informacijah dosegle dogovor o vzpostavitvi misije usposabljanja nekaj manj kot 15.000 ukrajinskih vojakov. EU načrtuje, da bi misijo, ki bo potekala na ozemlju EU, začela izvajati sredi novembra, trajala pa naj bi dve leti, so pojasnili viri pri EU. Dogovor o vzpostavitvi misije so članice dosegle na ravni veleposlanikov pri EU, v ponedeljek pa naj bi ga uradno potrdili še zunanji ministri na zasedanju v Luxembourgu.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre