Tedenskih (s)pet, 24. 9. - 1. 10.

Teden je bil ... Viharen. Boleč. Ne samo zato, ker je zdaj že cel mesec treba hoditi v šolo za vse osnovnošolce in srednješolce, ampak tudi zato, ker se je tudi za študente z oktobrom začelo študijsko leto. No, bodimo iskreni. Zraven tega se je dogajalo še veliko drugih bolj ali manj bolečih reči. Znova smo jih povzele (in se opravičujemo za kak nekoliko daljši povzetek - vojn nikoli ni enostavno povzemati). Tako da, oddahni si od učne snovi in se potopi v državne/svetovne probleme. Saj veš, podobno kot to delamo s knjigami in filmi - da pozabimo na svoje probleme. Zraven tega pa boš dobila še tedensko dozo novic, ki posredno in/ali neposredno krojijo tvoje življenje.


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Eksplozije, sabotaža, referendumi in ... jedrska nevarnost?

Ključno: V zasedenih ukrajinskih pokrajinah se je končal referendum o priključitvi Rusiji. Na plinovodih Severni tok je prišlo do uhajanja plina, domnevno zaradi sabotaže. Vojna se nadaljuje, ljudje umirajo, napetost narašča.


Podrobno: Referendume v štirih zasedenih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje na vzhodu in jugu Ukrajine smo omenili že v prejšnjih Tedenskih (s)pet, zaključili pa so se v minulem tednu. Separatisti so razglasili zmago in v sredo zaprosili Rusijo za priključitev. Kijev in zahodni zavezniki so referendume obsodili kot nezakonito prilaščanje ozemlja. V petek je ruski predsednik Vladimir Putin je na slovesnosti v Kremlju podpisal dokumente o priključitvi ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk k Rusiji, skupaj s predstavniki proruskih oblasti vsake od štirih regij. Voditelji držav članic Evropske unije so kmalu zatem obljubili, da ne bodo nikoli priznali nezakonite ruske priključitve. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ostro obsodil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji in jo označil za nezakonito ter nelegitimno. Moskvo je posvaril pred hudimi posledicami, v kolikor namerava v vojni uporabiti jedrsko orožje, in obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini.


Oglasil se je tudi ameriški predsednik Joe Biden. Dejal je, da je priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji v nasprotju za mednarodnim pravom. ZDA so zato napovedale nove sankcije proti Rusiji. Potezo Moskve je ostro obsodil tudi državni sekretar Antony Blinken. Zanikal je Putinove trditve o tem, da je uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2 posledica sabotaže Zahoda. V petek pa je Rusija v Varnostnem svetu ZN (pričakovano) vložila veto na predlog resolucije ZDA in Albanije, ki bi obsodila rusko priključitev štirih ukrajinskih regij. Proti je glasovala le Rusija. Vzdržale so se Kitajska, Indija, Brazilija in Gabon.


Napetost pa se stopnjuje tudi zaradi eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2. Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji. Šlo naj bi za sabotažo in kot odziv nanjo je EU opozorila, da je vsaka namerna motnja na evropski energetski infrastrukturi povsem nesprejemljiva ter bo nanjo odgovorila odločno in enotno. Rusija je obtožbe na račun ruske vpletenosti v poškodbe na Severnem toku zavrnila. Zahtevala je sklic Varnostnega sveta ZN, v četrtek pa je sporočila, da za njimi stoji tuja država, ki je ni imenovala. V četrtek je tudi zveza Nato sporočila, da so poškodbe plinovodov Severni tok 1 in 2 sabotaža. Napovedala je odločen odgovor zavezništva na vse napade na kritično infrastrukturo svojih članic. Evropska komisija je države članice pozvala, naj izvedejo stresne teste vse kritične infrastrukture.


Kot odgovor na vso dogajanje, je Norveška, ki je sredi letošnjega leta postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, sprejela vojaško pomoč Francije, Nemčije in Velike Britanije za zaščito svojega naftnega in plinskega sektorja, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Store. Spričo delne mobilizacije v Rusiji je poostrila tudi nadzor na meji s to državo ter povečala tudi stopnjo pripravljenosti, je sporočilo norveško ministrstvo za pravosodje. Sosednja Finska je zaprla mejo za Ruse s turističnimi vizumi. Številni Rusi so namreč zapustili domovino, da bi se izognili delni mobilizaciji.


Biden je v petek zatrdil, da se ZDA in zveza Nato ne bodo pustili ustrahovati Putinu. Ponovil je, da bo Nato branil vsak centimeter svojega ozemlja. Kot je omenil, je ameriški kongres odobril dodatnih 12,3 milijarde dolarjev vojaške pomoči Ukrajini. Evropska komisija pa je predstavila predlog novega, osmega svežnja sankcij EU proti Rusiji. Ta med drugim vključuje pravno podlago za določitev cenovne kapice za rusko nafto. Komisija predlaga tudi razširitev sankcijskega seznama na osebe, ki so sodelovale pri referendumih v okupiranih ukrajinskih regijah.

Zanimivo: Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bo Ukrajina uradno vložila prošnjo za vstop v zvezo Nato po hitrem postopku. Kot je zatrdil kmalu po tem, ko je ruski predsednik podpisal dokumente o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, se Kijev z Moskvo ne bo pogajal, dokler bo na oblasti Putin. Predsednik ukrajinskega operaterja jedrskih elektrarn Energoatom pa je obtožil ruske sile ugrabitve šefa jedrske elektrarne v Zaporožju.



Nova najemna stanovanja v Mariboru

Ključno: Republiški stanovanjski sklad je ob navzočnosti ministrov Uroša Brežana in Luke Mesca v Mariboru odprl sosesko Pod Pekrsko gorco, v katerih je 400 novih najemnih stanovanj v velikosti od 35 do 85 kvadratnih metrov.


Podrobno: Med omenjenimi stanovanji v Mariboru je 60 oskrbovanih stanovanj za starejše, vrednost projekta pa je 51,1 milijona evrov brez DDV. Pri načrtovanju soseske Pod Pekrsko gorco so, kot navajajo na skladu, bili zelo pozorni tudi na vidik trajnostne gradnje. Stavbe so zasnovane kot nizkoenergijske z vgrajenim prezračevalnim sistemom z učinkovitim vračanjem toplote in dosegajo energetski razred A1.


Na ministrstvu za okolje in prostor pa so poudarili, da je to eden izmed 34 projektov, ki bodo nastali pod okriljem stanovanjskega sklada in ki je podprt z načrtom za okrevanje in odpornost ter financiran s strani Razvojne banke Sveta Evrope. Ministrstvo je namreč konec julija odobrilo 60 milijonov evrov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za 34 projektov, ki bodo zagotovili dodatnih 1036 javnih najemnih stanovanj.

Zanimivo: V zadnjem času se je veliko najemodajalcev odločilo za zvišanje najemnin, njihovi argumenti pa so v veliko primerih precej neutemeljeni. Kot so (med drugimi) opozorili na na Inštitutu 8. marec, so "nekateri lastniki stanovanj kot razlog za dvig najemnine navajajo nepremičninski davek, drugi znesek inflacije, spet tretji poljuben odstotek, ker da jih v dvig sili 'trg', kjer so cene vse višje". Tako breme višanja cen na nepremičninskem trgu, poleg veliko ostalih bremen, ki so posledica vse dražjih energentov in draginje, nosijo najemniki. Najti cenejšo možnost za bivanje pa je vse težje.



Potekala je celodnevna opozorilna stavka novinarjev RTVS

Ključno: Novinarji na Radioteleviziji Slovenija (RTVS), združeni v koordinaciji novinarskih sindikatov zavoda, so v ponedeljek izpeljali celodnevno opozorilno stavko. Opozorili so na slabšanje že tako slabih razmer v javnem zavodu, šikaniranje zaposlenih in na grožnje z disciplinskimi postopki.


Podrobno: Na novinarski konferenci so sindikati opozorili, da stavkajo, ker se razmere v javni medijski hiši slabšajo, ker se šikaniranje zaposlenih nadaljuje in ker jim grozijo z disciplinskimi postopki. Zaskrbljenost nad razmerami na RTVS je izrazil tudi premier Robert Golob, stavko je podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Na seji programskega sveta RTVS je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough ocenil, da je javni zavod programsko produkcijski načrt za prvo polletje letos uresničil, v nekaterih delih celo presegel. Sejo so prekinili in jo bodo nadaljevali jutri.


Tudi iz Evropske komisije so sporočili, da spremljajo dogajanje na RTVS. Na RTVS je potekal nadzor inšpektorata za delo na podlagi prijave Sindikata novinarjev Slovenije zaradi kršitev pravice do stavke. Whatmough je zavrnil očitke, da je direktor televizije Uroš Urbanija posegal v program.


Zanimivo: V torek je na RTVS potekal nadzor Inšpektorata za delo danes, povezan s ponedeljkovo stavko tamkajšnjih zaposlenih.V Sindikatu novinarjev Slovenije so namreč na inšpektorat podali predhodno prijavo zaradi kršitev pravice do stavke. Na Sindikatu novinarjev Slovenije so pojasnili, da je v času ponedeljkove stavke bilo prijavljenih več kršitev.



Nova italijanska premierka je močno konservativna Giorgia Meloni

Ključno: Na italijanskih parlamentarnih volitvah je zmagala Giorgia Meloni. Zdi se, da bo postala prva italijanska predsednica vlade, ki vodi najbolj skrajno desno vlado po padcu Benita Mussolinija.


Podrobno: "Od jutri naprej moramo pokazati svojo vrednost ... Italijani so nas izbrali in ne bomo jih izdali, kot jih še nikoli nismo," je dejala Meloni, so poročali na CNN. 45-letna mati iz Rima, je močno konservativna, odkrito proti LGBTQ skupnosti. Splav je označila za "tragedijo", kar vzbuja strahove za prihodnost pravic žensk v državi. Meloni je leta 2006 vstopila na prenatrpano italijansko politično sceno in leta 2012 soustanovila Bratje Italije, stranko, katere agenda je zakoreninjena v evroskepticizmu in protipriseljenski politiki.


Na parlamentarnih volitvah v Italiji je bila Slovenka Tatjana Rojc, ki je kandidirala na listi Demokratske stranke, izvoljena v senat. Edina bo zastopala bo Furlanijo - Julijsko krajino.


Zanimivo: Bližajo se tudi volitve v nekaterih drugih državah. Verjetno že veš, da se bližajo slovenske predsedniške volitve. Danes bodo novega predsednika izbrali v globoko razdeljeni Braziliji. Glavna kandidata za položaj sta trenutni predsednik Brazilije Jair Bolsonaro in nekdanji predsednik Lula da Silva. Potekajo tudi splohšne volitve v BiH. Poleg treh članov predsedstva te, prav tako močno razdeljene države, volivci izbirajo tudi poslance spodnjega doma parlamenta BiH ter parlamentov obeh entitet. Zanimivo je še, da so Kubanci na referendumu potrdili nov družinski zakonik, ki bo istospolnim parom med drugim omogočil poroke in posvojitve.



Divjal je orkan Ian

Ključno: Že prejšnji teden je orkan Fiona najprej divjal po vzhodni kanadski obali, potem pa je dosegel še Novo Škotsko. Ta teden pa je pustošil orkan Ian, in sicer predvsem po zahodni Kubi in jugovzhodu ZDA, zlasti po zveznih državah Florida in Južna Karolina.

Podrobno: Zaradi orkana Fiona je brez elektrike ostalo več sto tisoč ljudi, orkan je odplavil ali porušil tudi nekaj obalnih domov. Orkan Ian pa je v torek zjutraj dosegel zahodno Kubo (veliko ljudi je umrlo, brez elektrike je ostal celoten otok), pot pa je nadaljeval proti Floridi. Dosegel jo je v sredo kot močna nevihta 4. stopnje, potem pa je oslabel v tropsko nevihto. Gre za enega od najmočnejših orkanov, ki je dosegel zahodno obalo floridskega polotoka. Sprožil je katastrofalne poplave in smrtno nevarne sunke. Pošastna nevihta je poplavila ceste in domove, ruvala drevesa, odnašala mostove in prestavljala avtomobile. Poplavne vode so ujele številne ljudi, ki niso sledili ukazu o evakuaciji. Skoraj 2,5 milijona domov in podjetij je ostalo brez elektrike. Ocene škode na Floridi se gibljejo okrog 100 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo Ian četrti najdražji orkan v zgodovini ZDA. V petek je orkan Ian pustošil še po obali Južne Karoline, kjer je podiral pomole in poplavljal ulice.


Zanimivo: V Sloveniji je preglavice povzročalo obilno deževje, ki je ponekod povzročalo poplave. Kolpa je poplavljala v svojem celotnem toku. Vreme je precej preglavic povzročilo tudi na območju Vrhnike, Ljubljane, Zasavja, v Savinjski dolini in na Dolenjskem.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre