Tedenskih (s)pet, 1. 10. - 9. 10.

S koncem tedna znova objavljamo Tedenskih (s)pet in, kot navadno, smo znova težko izbrale le pet novic, ki so pomembno zaznamovale teden. Zato bomo za začetek omenile še nekaj drugih pomembnih dogodkov. Prvič se zdi pomembno omeniti, da je ameriški predsednik Joe Biden podpisal izvršni ukaz za zaščito osebnih podatkov državljanov EU in ZDA. Upošteval naj bi evropske pomisleke, med drugim tudi na področju zbiranja in zlorabe podatkov ameriških obveščevalnih agencij. Drugič, ZDA so napovedale nove omejitve izvoza čipov in delov za proizvodnjo čipov, ki bi bili lahko uporabljeni v vojaški opremi, na Kitajsko. S tem želi ZDA ustaviti Kitajsko pri razvoju lastne industrije čipov in napredne vojaške tehnologije. Tretjič, Biden je oprostil vsa zvezna kazniva dejanja preprostega posedovanja marihuane. Četrtič, ne moremo se izogniti omembi pokola na Tajskem, med katerim je nekdanji policist ubil 37 ljudi. Med žrtvami je tudi več kot 20 otrok, ki so bili v času napada v vrtcu. Preživela je le triletna deklica. Petič, v Ljubljani se začenja 28. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Festival bo ponudil raznolik program z več kot 90 sodelujočimi na 30 dogodkih, od filmov, predavanj in performansov do okroglih miz. Osrednji poudarek letošnjega festivala je presečišče med spolom in raso. Ok, po tem pregledu, se vračamo na podrobnejši pregled petih novic, ki smo jih tokrat vključile v pregled.


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, čisto malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).


Vlada potrdila spremembe družinskega zakonika

Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Spremembe omogočajo istospolnima partnerjema v partnerski zvezi, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.


Podrobno: V skladu z ustavno odločbo, ki je bila objavljena julija, je ureditev, po kateri zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Tako je ustavno sodišče naložilo DZ-ju, da to neustavnost odpravi - in zdaj jo je. Določilo je tudi, da do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Podrobneje smo o tem pisale tudi me v Tedenskih (s)pet.


Zanimivo: Za je glasovalo 48 poslancev, proti pa 29. Vlada (predlagateljica sprememb) je poudarila navedbe ustavnega sodišča, da takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin. Opozicijski SDS in NSi sta glasovali proti.


Referendumska mrzlica

Ključno: SDS je zbrala dovolj podpisov pod vsako od treh predlaganih zakonodajnih referendumskih pobud: za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. Predlog za razpis referenduma o sprejemu lastnega predloga novele zakona o dohodnini pa so vložili poslanci NSi.


Podrobno: Kaj pa prinašajo zakoni, o katerih naj bi se odločalo na referendumih? Na kratko, spremembe zakona o vladi predvidevajo ustanovitev treh novih ministrstev, nekatera bi se preimenovala, spremenile bi se tudi nekatere pristojnosti posameznih resorjev. Na novo bi oblikovali ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bi prevzelo del področja ministrstev za delo ter za zdravje. Ustanovili bi tudi ministrstvo za podnebje in energijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bi se razdelilo na ministrstvo za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešel šport, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.


Z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija je želela vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor javnega medija. Novela sicer med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval DZ. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja tudi petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po določbah novele vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave.


Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila Janševa vlada, DZ pa ga je sprejel decembra lani. Osnovni zakon to področje sistemsko ureja, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih, določa tudi oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.


Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025. Po mnenju pobudnikov referenduma pa je bilo prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023, zato so v SDS in NSi proti zamiku uveljavitev zakonskih rešitev. Na vladni strani pa so navedli, da je vsebina osnovnega zakona pomanjkljiva in ne sploh omogoča izvajanja v praksi, zato menijo, da je preložitev izvajanja zakona nujna. Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so navedli na ministrstvu.


Zanimivo: SDS je podpise za razpis zakonodajnih referendumov začel zbirati 1. septembra, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se je iztekel v sredo. Zbrati so morali najmanj 40.000 podpisov za razpis vsakega izmed referendumov. SDS je zbrala po več kot 50.000 podpisov za razpis vsakega od treh referendumov. Datum izvedbe referendumov bo sprejel DZ. Poslanci NSi pa so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu lastnega predloga novele zakona o dohodnini, s katero bi zvišali olajšave za vzdrževane družinske člane. S tem so dodatno zamaknili možnost sprejetja vladnega predloga novele zakona o dohodnini, ki naj bi začela veljati z začetkom leta 2023. O predlogu za posvetovalni referendum bo DZ predvidoma odločal novembra.



Nov paket sankcij proti Rusiji

Ključno: Mednarodna javnost, vključno s Slovenijo, je obsodila priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji, ki je zdaj že formalna (v ponedeljek jo je ratificirala ruska duma, v sredo je sledil podpis ruskega predsednika Vladimirja Putina). EU je sprejela osmi paket sankcij proti Rusiji.


Podrobno: Ruska duma je v ponedeljek ratificirala priključitev ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson. Ob tem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poudaril, da bodo regije zdaj pod posebno zaščito. V torek pa so ukrajinske sile prebile rusko obrambno linijo na jugu države in dosegle največji preboj v tem delu Ukrajine od začetka vojne. Zavzele so več vasi ob reki Dneper. Nadaljujejo tudi protiofenzivo na vzhodu. Po navedbah Kijeva je ruska vojska v sredo z brezpilotnimi letali iranske izdelave prvič napadla cilje v bližini ukrajinske prestolnice.


Evropski voditelji na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti (EPS), ki združuje 44 držav, enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, razpravljali pa so tudi o energetiki, podnebju in gospodarskih razmerah. Voditelji EU so znova potrdili polno podporo Ukrajini in dosegli dogovor o misiji EU za usposabljanje ukrajinskih vojakov. Kot je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je EU za Ukrajino namenila že 19 milijard evrov brez vojaške pomoči, v prihodnjih dneh pa ji bo namenila še dve milijardi v okviru makrofinančne pomoči. Članice EU so dosegle dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji. Sveženj vključuje tudi pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, pa tudi sankcije proti posameznikom, ki so sodelovali pri organizaciji spornih referendumov v zasedenih ukrajinskih regijah. Čez dva tedna bo potekal redni vrh EU - do takrat bo Evropska komisija predvidoma predstavila konkretne predloge ukrepov. Voditelji EU so se strinjali glede krepitve finančne in vojaške pomoči Ukrajini, pri cenovni kapici za uvoz plina pa niso zbližali stališč. EU bo skušal zagotoviti dodatna sredstva za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

V četrtek je ameriški predsednik Joe Biden opozoril, da svet vse od leta 1962 v času kubanske krize še ni bil tako blizu tveganja za jedrsko uničenje, kot je sedaj, ko ruski državni vrh po porazih na bojiščih v Ukrajini govori o možnosti uporabe taktičnega jedrskega orožja. Meni, da je Putin ne šali, ko govori o uporabi taktičnega jedrskega ali pa biološkega oziroma kemičnega orožja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je sicer zatrdila, da ZDA niso opazile nobenih znakov, da bi se Rusija aktivno pripravljala na uporabo jedrskega orožja v Ukrajini. Svet Združenih narodov (ZN) za človekove pravice pa je potrdil, da bo pričel spremljati stanje človekovih pravic v Rusiji. Gre za prvo resolucijo v zgodovini, ki se osredotoča na kršitve pravic znotraj te države. Sprejeti osnutek besedila so skupaj predložile skoraj vse države EU, z izjemo Madžarske.

Že ob koncu prejšnjega tedna je premier Robert Golob odločno obsodil priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje k Rusiji. Enotna in močna podpora mednarodne skupnosti Ukrajini je po njegovem mnenju ključnega pomena. V torek pa je zunanja ministrica Tanja Fajon izrazila zadržanost do vstopa Ukrajine v zvezo Nato. Kot razlog je navedla velika varnostna tveganja. Če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo, je to lahko jasna napoved začetka vojne, je dejala.


Zanimivo: V petek pa je Putin je dopolnil 70 let. Prejel je čestitke iz domovine in tudi tujine (čeprav teh ni bilo veliko, ker ... vojna v Ukrajini ...). Ruski patriarh Kiril je ocenil, da je Putina na oblast postavil Bog, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa mu je poklonil traktor. Čestitke so Putinu izrekli tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, tadžiški predsednik Emomali Rahmon in severnokorejski voditelj Kim Jong-un.



Severna Koreja izstrelila tri balistične rakete

Ključno: Severna Koreja je v torek prvič v petih letih brez opozorila izstrelila balistično raketo nad Japonsko. Danes pa je izstrelila še dve balistični raketi, skupaj pa je bila to že sedma izstrelitev v zadnjih dveh tednih.


Podrobno: Po poročanju CNN gre za zelo provokativno in potencialno nevarno dejanje režima Kim Džong Una, ki pomeni veliko stopnjevanje v njegovem programu testiranja orožja. Raketa je v torek preletela severno Japonsko in domnevno pristala v Tihem oceanu. Čeprav ni bilo poročil o kakšni škodi, je nenapovedana izstrelitev rakete sprožila redko J-opozorilo, sistem, namenjen obveščanju javnosti o izrednih dogodkih in grožnjah. V takih nujnih primerih se opozorila pošljejo prek siren, prek radijskih postaj in posameznim uporabnikom pametnih telefonov. Japonski premier Fumio Kišida je izstrelitev obsodil kot "nezaslišano".


Danes so iz poveljstva vojske v Seulu sporočili, da so zjutraj zaznali dve balistični raketi kratkega dosega, ki sta bili z območja Munchona v provinci Kangwon izstreljeni proti Japonskemu morju. Izstrelitev je potrdila tudi japonska vojska, ki je sporočila, da sta raketi končali v morju zunaj japonske izključne gospodarske cone. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je Južna Koreja je že minuli mesec sporočila, da ima informacije, po katerih naj bi se Pjongjang pripravljal na izstrelitev tovrstnih raket.


Zanimivo: ZDA so v minulih dneh skupaj z Južno Korejo na območju izvedle skupne pomorske vojaške vaje. Končale so se nekaj ur pred današnjo izstrelitvijo severnokorejskih raket. V Pjongjangu so ta teden izstrelitve označili kot "nujni protiukrep" na vaje, za katere Washington in Seul trdita, da so izključno obrambne narave, Severna Koreja pa jih vidi kot priprave na invazijo.



Letošnji Nobelovi nagrajenci

Ključno: Začele so se razglasitve letošnjih Nobelovih nagrajencev. Nobelovo nagrado za mir so prejeli mir zagovorniki človekovih pravic in borci za demokracijo - aktivist iz Belorusije Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine.


Podrobno: Kot že omenjeno, so v času ruske agresije na Ukrajino so prejemniki letošnje Nobelove nagrade za mir postali zagovorniki človekovih pravic in borci za demokracijo v treh sosednjih državah. Kot je povedala predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, je letošnje Nobelove nagrade treba razumeti tudi kot sporočilo avtokratom in sporočilo, da se mora vojna končati. Iz sveta, tudi iz Slovenije, so se zvrstile čestitke nagrajencem. Sodišče v Moskvi pa je kmalu za razglasitvijo odredilo zaplembo prostorov organizacije Memorial v Moskvi.


Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino je prejel švedski genetik Svante Pääbo za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka. Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger "za eksperimente s prepletenimi fotoni, določanje kršitev Bellovih neenačb in odkritja na področju kvantne informatike". Nobelovo nagrado za kemijo so prejeli Carolyn R. Bertozzi, Morten Meldal in K. Barry Sharpless "za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije". Nobelovo nagrado za književnost pa je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux - za pogum in kirurško ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.


Zanimivo: Ti dve novici sicer ne spadata v nabor prejemnikov Nobelove nagrade. Nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2022 je prejela slovenska Pravna mreža za varstvo demokracije. Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel pa je prejela Nansenovo nagrado za begunce, ki jo podeljuje visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Prejela jo je za vodenje, pogum in sočutje med migrantsko krizo v letih 2015 in 2016, ko je Nemčija sprejela več kot 1,2 milijona beguncev.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre