Začelo se je jesensko vreme. Pripravi puloverje, kavo s cimetom, sveže piškote (...), pač jesensko vzdušje je top <3. S hladnejšimi dnevi pa je prišlo tudi obilnejše deževje. No, še dobro, prejšnjo soboto je začela veljati novela zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilske in druge nevladne organizacije s področja zaščite, varovanja in pomoči bodo dodatno financirane po urah, ki jih njihovi pripadniki porabijo ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanje. Aja, pa začelo se je vlaganje predsedniških kandidatur (volitve bodo 23. oktobra). Dogajalo pa se je tudi v tujini. Najprej se osredotočimo na vojno v Ukrajini. Rusi so izgubili precej zasedenega ozemlja, Kijev pa je znova obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V Veliki Britaniji pa so pokopali kraljico Elizabeto II., ki je umrla prejšnji teden. Ampak, to so vse novice, ki jih nismo povzele, ker preprosto ni bilo prostora - zato pa tokrat v naboru najdeš še 5 pomembnih novic, ki jih ne smeš zamuditi!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če te je šola/študij/delo že čisto preveč zaposlilo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Potrjen predlog sprememb, ki odpravljajo neustavnost družinskega zakonika
Ključno: Odbor državnega zbora (DZ) za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v sredo z desetimi glasovi za in petimi proti potrdil vladni predlog sprememb družinskega zakonika. Predlog sledi odločitvi Ustavnega sodišča, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok.
Podrobno: Poslanci so tako tudi formalno uzakonili, kar zaradi ustavne odločbe že velja - da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. S spremenjeno definicijo zakonske zveze in ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje bi partnerji v teh zvezah postali izenačeni tudi v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, pa tudi na drugih pravnih področjih.
Zanimivo: Vlada bo novembra, decembra in januarja podvojila višino otroških dodatkov. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je napovedal, da bo dodatek družina prejela za vse otroke. Ukrep je skupno vreden 63 milijonov evrov.
Mimogrede, spomnimo:
Nov paket zakonov na področju energentov
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel paket zakonov, ki jih je vlada pripravila ob zaostrenih razmerah za energetskih trgih.
Podrobno: S poroštvenim zakonom bo država družbam HSE, Gen energija in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU. Omenjena podjetja so ključnega pomena za zagotavljanje nemotene oskrbe končnih odjemalcev v Sloveniji, tako gospodinjskih kot poslovnih.
Novela zakona o oskrbi s plini prinaša dodatno zaščito gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Po pojasnilih državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu Tine Seršen med drugim prinaša dva nova instituta. Prvič, nadomestno oskrbo, ki v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina, ogrevanja. Drugič, osnovno oskrbo, s katero se vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.
Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo pa bo med drugim vladi omogočil razglasitev višje ali nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo. Ta zakon temelji na štirih stebrih: (1) olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, (2) skrb za zanesljivost oskrbe, (3) zmanjšanje uvozne odvisnosti in (4) blažitev pritiskov na cene energije.
Zanimivo: Novela zakona o oskrbi s plini prinaša tudi obveznost vzpostavitve enotnega informacijskega sistema, namenjenega izmenjavi podatkov na trgu s plinom med družbo Plinovodi kot sistemskim operaterjem in dobavitelji plina. Z zakonom o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo pa bo vlada dobila tudi podlago, da bo lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.
Za širšo sliko:
Na vrhu Brdo-Brioni o pomenu širitve za stabilnost Zahodnega Balkana
Ključno: V ponedeljek so na vrhu pobude Brdo-Brioni so voditelji držav poudarili pomen širitve za stabilnost Zahodnega Balkana.
Podrobno: Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so EU pozvali, naj BiH do konca leta dodeli status kandidatke ter uvede brezvizni režim za celotni Balkan. Čeprav se je srečanje na Brdu končalo brez sklepne deklaracije, ga je predsednik Borut Pahor označil za uspešnega.
Pahor je srečanje gostil skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Na Brdo so poleg slovenskega in hrvaškega predsednika prišli še predsednik Albanije Bajram Begaj, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Udeleženci so sprejeli šest sklepov. Kakorkoli, Pahor je povedal, da so se sprejetju sklepne izjave odrekli že med pripravami na srečanje - takrat naj bi se namreč pokazalo, da konsenza ni mogoče doseči. Razlog naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH. V ozadju je volilna zakonodaja, katere spremembo terjajo Hrvati v BiH, bošnjaška stran pa je ne podpira.
Na vrhu je bil med drugim sprejet tudi poziv, naj EU do konca leta za vse države v regiji uvede brezvizni režim. Kosovo je edina država v regiji, katere državljani za vstop v EU še potrebujejo vizum.
Zanimivo: Istega dne je Evropska komisija odobrila partnerski sporazum s Slovenijo za porabo 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev iz kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Sredstva bodo namenjena zmanjšanju razlik med regijami s spodbujanjem inovativnosti in konkurenčnosti.
Nova drama okoli oklepnikov
Ključno: Vlada je v četrtek sklenila, da bo Slovenija preklicala pogodbo o nakupu osemkolesnih oklepnikov tipa boxer.
Podrobno: Sklep je sledil opravljeni reviziji, ki je ministrstvo za obrambo zadolžila, da do konca leta pripravi novo rešitev za oblikovanje zmogljivosti srednje bataljonske enote. Revizijsko poročilo naj bi namreč razkrivalo, da posel ni bil izveden najbolj ekonomično, saj bi lahko z izbiro morebitnega cenejšega ponudnika in nadgradnjo obstoječih osemkolesnikov prihranili več sto milijonov evrov. S prekinitvijo pogodbe bo morala sicer Slovenija plačati stroške prekinitve v višini okoli 20 odstotkov vrednosti pogodbe (približno 70 milijonov evrov). Ob tem je premier Robert Golob povedal, da odstop ne pomeni, da Slovenija ne bo izpolnila obljub do zveze Nato. Bivši minister za obrambo Matej Tonin, ki je maja podpisal pogodbo o nakupu 45 boxerjev, pa je odločitev vlade označil za izjemno škodljivo.
Zanimivo: Kot se morda spomniš, drama okoli nakupa oklepnikov traja že nekaj časa. Kot smo povzele v aprilskih Tedenskih (s)pet, je Levica zahtevala referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), nato pa je državni zbor (DZ) s sklepom prepovedal referendum tega zakona. Levici ni uspelo, saj je ustavno sodišče odločilo, da sklep DZ o prepovedi referenduma tega zakona ni v neskladju z ustavo in tako je bila odprta pot za nakup 45 osemkolesnih oklepnikov tipa boxer za Slovensko vojsko. Dejavnosti za nakup osemkolesnikov v okviru organizacije OCCAR pa segajo vse do leta 2017 (v času vlade Mira Cerarja). Takrat so načrtovali nakup 56 oklepnikov, ponudba za to pa naj bi znašala 207 milijonov evrov. Vlada Marjana Šarca je zatem projekt ustavila, ker se je cena oklepnikov bistveno povečala. Vlada Janeza Janše pa je leta 2021 povpraševanje obnovila.
Razburljivo športno dogajanje
Ključno: Slovenski odbojkarji so prejšnjo nedeljo na svetovnem prvenstvu osvojili četrto mesto, košarkarji pa so v sredo s porazom proti Poljski v četrtfinalu sklenili evropsko prvenstvo.
Podrobno: Torej, v Stožicah so se slovenski odbojkarji uvrstili v polfinale. Nato pa so v Katovicah najprej izgubili z Italijani za vstop v finale, nato pa še z Brazilci v tekmi za tretje mesto. Svetovni prvaki so postali Italijani.
Slovenski košarkarji pa so, če se spomniš, leta 2017 postali evropski prvaki. Vendar letos so s porazom proti Poljski v četrtfinalu nepričakovano sklenili evropsko prvenstvo.
Zanimivo: Dogajalo pa se je tudi v drugih športnih disciplinah. Na primer, v nedeljo je športna plezalka Janja Garnbret znova postala zmagovalka seštevka svetovnega pokala v težavnosti. Kolesar Tadej Pogačar je zmagal na veliki nagradi Montreala, Jekaterina Vedenejeva pa je na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Sofiji dosegla zgodovinski uspeh za Slovenijo v vaji s trakom osvojila bronasto kolajno.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments