Kako preživljaš prve septembrske dni? Z vstopom v šolo? Z delom in/ali borbo skozi zadnje študijske obveznosti? Uživaš zadnje dni "svobode" ali že komaj čakaš, da pride oktober, jesensko listje, kostanj in noč čarovnic? Počasi se zaključuje poletje, kar navadno pomeni, da bo politični parket vse bolj napet, vse več se bo dogajalo. Tudi minuli teden se je. In, karkoli že počneš, saj veš, fino je, da ostaneš na tekočem. Tudi, če ti ni, če imaš ful dela, ali pa uživaš v zadnjih kapljicah svobode. Zato smo zate znova zbrale pet najpomembnejših novic minulega tedna!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti pod poletnim soncem enostavno ne ljubi (in če te je poletna romanca že malo vsrkala vase) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Vlada je zaznamovala sto dni vladanja
Ključno: Vlada je zaznamovala mejnik stotih dni. Predstavniki vlade so prepričani, da predvolilne napovedi uresničujejo z zavzemanjem za krepitev socialne države, javnega zdravstva, s pomočjo prebivalstvu in gospodarstvu v negotovih razmerah.
Podrobno: Premier Robert Golob je kot ključen dosežek izpostavil spoštljiv dialog. Opozicija pa meni, da vlada doslej ni upravičila visokih pričakovanj. Dodali so tudi, da v boju z draginjo od nje pričakujejo večjo odzivnost.
Zanimivo: Vlada je potrdila tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Načrtujejo prihodke v višini 12,54 milijarde evrov - to je približno milijardo več kot pred rebalansom. Zgornjo mejo odhodkov so postavili na 14,60 milijarde evrov - torej okoli 600 milijonov evrov nad znesek, kot je veljal pred rebalansom. Načrtovani primanjkljaj je tako nekaj nad dvema milijardama evrov. Za ministrstvo za zdravje, za finance in za delo se sredstva najbolj povečujejo. Največji absolutni padec pa je predviden za ministrstvo za infrastrukturo.
Umrla je britanska kraljica Elizabeta II.
Ključno: V četrtek je na škotskem posestvu Balmoral v 97. letu starosti umrla britanska kraljica Elizabeta II. Združenemu kraljestvu je vladala več kot 70 let. Novi kralj je postal njen sin Charles, ki si je nadel ime Karel III. Njegov sin, princ William, pa je sedaj naslednji v vrsti za prestol.
Podrobno: Kraljica Elizabeta II. je bila po poročanju angleških medijev pod zdravniškim nadzorom v Balmoralu, kjer je od meseca junija na poletnem oddihu. K njej so pred njeno smrtjo prispeli vsi njeni otroci, torej princ Charles, princ Andrew, princ Edward in princesa Anne. Pripotovala je tudi Charlesova žena Camilla. Čeprav so britanski mediji najprej poročali, da sta h kraljici odpotovala tudi princ Harry in njegova soproga Meghan Markle, ki sta na delovnem obisku v Evropi, pa naj bi k babici potoval samo Harry. Na Škotskem je bil tudi princ William, njegova soproga Kate pa je ostala v Windsorju. Pogreb kraljice bo potekal v ponedeljek, 19. septembra v Westminstrski opatiji v Londonu. Po kraljičini smrti bo vodenje monarhije prevzel njen najstarejši sin, Charles, ki je postal kralj. Karel III. je bil na slovesnosti v palači svetega Jakoba v Londonu formalno razglašen za novega britanskega kralja.
Kraljica je v 70-letih vladanja zamenjala že 15 predsednikov vlad. Njen prvi premier je bil Winston Churchill - takrat ji je kot mladi in še neizkušeni kraljici pomagal z nasveti in jo učil. Sledili so Anthony Eden (1955-1957), Harold Macmillan (1957-1963), Alec Douglas-Home (1963-1964), Harold Wilson (1964-1970, 1974-1976), Edward Heath (1970-1974), James Callaghan (1976-1979), Margaret Thatcher (1979-1990), John Major (1990-1997), Tony Blair (1997-2007), Gordon Brown (2007-2010), David Cameron (2010-2016), Theresa May (2016-2019), Boris Johnson (2019-2022) in, po letošnji izvolitvi, tudi Liz Truss (2022- ).
Zanimivo: Še v torek je kraljica Elizabeta II. imenovala dotedanjo zunanjo ministrico Truss za novo britansko premierko. Truss je v boju za nasledstvo Borisa Johnsona premagala nekdanjega finančnega ministra Rishija Sunaka.
Novosti na področju energentov
Ključno: Cene energentov se višajo, draginja ima čedalje bolj ostre zobe. Opozorila gospodarstva so vedno glasnejša - rešitev pričakujejo na evropski ravni.
Podrobno: V ponedeljek je premier Robert Golob napovedal ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov, končna slika pa bo precej odvisna od ukrepov na evropski ravni. Gospodarstveniki si želijo predvsem kapico na ceno energentov in sprejetje ukrepov za začasno ohranjanje delovnih mest.
V ponedeljek je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila, da ruski predsednik Vladimir Putin energijo uporablja kot orožje. Predsednica Evropske komisije je zatem napovedala, da bo Evropska komisija predlagala uvedbo cenovne kapice za ruski plin. Napovedala je tudi omejitev prihodkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. Energetski ministri EU so nato v petek Evropsko komisijo pozvali tudi k posredovanju na trgu elektrike, vključno z varovalkami za preprečitev velikih nihanj cen. Komisijo so pozvali tudi k uvedbi cenovne kapice za plin. Sklenili so še, da komisijo pozovejo k pripravi ukrepov za omejitev prihodkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. Poleg tega pa še k uvedbi solidarnostnega prispevka za podjetja, ki za proizvodnjo uporabljajo fosilna goriva. Srečanja se je udeležil tudi slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer. Povedal je, da si Slovenija želi, da bi cenovna kapica veljala za ves uvoženi plin, ne le ruskega.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je odzval rekoč, da Rusija energije ne uporablja kot orožje proti Evropi. Ob tem je kot največjo grožnjo svetovnemu miru izpostavil sankcije, s katerimi skuša Zahod oslabiti in izolirati Rusijo. Zagrozil je, da bo Rusija ustavila dobavo teh energentov, če se bo EU dejansko odločila za zamejitev cen nafte in plina.
Zanimivo: V petek je vlada na dopisni seji odločila, da bo s prihajajočim torkom po zgledu cen 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocestnega omrežja spet uvedena regulacija cen kurilnega olja. Odbor državnega zbora (DZ) za zunanjo politiko pa je soglasno potrdil predlog pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum omogoča, da državi v primeru motnje v oskrbi s plinom svojih zaščitenih odjemalcev zaprosita za solidarnostno pomoč. DZ je sredi julija že ratificiral podoben sporazum med Slovenijo in Italijo, aktivnosti za sklenitev sporazuma z Avstrijo pa še potekajo.
Pokop Gorbačova
Ključno: V soboto (3. 9.) so na moskovskem pokopališču Novodevičje pokopali zadnjega sovjetskega voditelja in Nobelovega nagrajenca za mir Mihaila Gorbačova. Kljub velikemu spoštovanju Gorbačova na Zahodu se zaradi ruske invazije na Ukrajino pogreba ni udeleži noben od zahodnih voditeljev, razen madžarskega premiera Viktorja Orbana. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin se ni udeležil pogreba, od pokojnika se je sicer poslovil že v četrtek zjutraj.
Podrobno: Gorbačov je pri 91 letih umrl prejšnji torek. Moskovska bolnišnica je sporočila le, da je trpel zaradi dolge in hude bolezni. Točnega vzroka smrti ni razkrila. Kakorkoli, že junija so, po poročanju BBC, mediji sicer poročali, da so ga v bolnišnico sprejeli zaradi težav z ledvicami.
Gorbačova, ki je leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za mir, so na moskovskem pokopališču Novodevičje pokopali zraven žene Raise, ki je umrla leta 1999.
Več tisoč ljudi se je zbralo v Domu sindikatov blizu Kremlja, da se poklonijo pokojniku, tako kot se se pred njim številnim drugim sovjetskim voditeljem, kot so Vladimir Lenin, Josif Stalin in Leonid Brežnjev. Stari in mladi, Rusi in tujci, so pred odprto krsto z nekdanjim sovjetskim predsednikom, ob kateri je stala častna straža, polagali rdeče nageljne.
Zanimivo: Pogreb kljub Gorbačovovi veličini in častni straži ob krsti ni bil državniški. To priča o nenaklonjenosti Kremlja zadnjemu sovjetskemu voditelju. Gorbačovu so številni Rusi očitali uvedbo ekonomskih reform, ki so po njihovi oceni povzročile gospodarski kaos. Menijo, da je dopustil razpad Sovjetske zveze. Putin in Gorbačov sta imela napete odnose.
Športni utrinki
Ključno: Za nami je teden športnih uspehov odbojkarjev in košarkarjev na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu.
Podrobno: Košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu sklenila predtekmovanje na prvem mestu, potem ko je v zadnjem krogu premagala Francijo. V osmini finala se je slovenska reprezentanca v soboto (10. 9.) v Berlinu spopadla z reprezentanco Belgije in jo premagala (88:72). Slovenska ekipa se je tako zavihtela v četrtfinale.
V sredo se je Slovenska odbojkarska reprezentanca uvrstila v polfinale svetovnega prvenstva, v soboto (10. 9.) pa se je v Katovicah za vstop v finale pomerila z Italijo, morali pa so priznati premoč Italiji. Spomnimo, v osmini finala so Slovenci premagali Nemčijo, v četrtfinalu pa so bili boljši od Ukrajine. Slovenija se bo za 3. mesto pomerila z Brazilijo.
Zanimivo: Dogajalo pa se je tudi na področju drugih športov. Na primer, motokrosist Tim Gajser je na VN Turčije in zadnji dirki sezone svetovnega prvenstva v razredu MXGP zasedel prvo mesto. S tem je dokončno potrdil naslov svetovnega prvaka, ki ga je osvojil sredi avgusta.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments