Tedenskih (s)pet, 23. 4. - 30. 4.

V nedeljo je bil dan D. Potekale so parlamentarne volitve. Zmagala je stranka Gibanje Svoboda z Robertom Golobom na čelu. Stranka SDS s prvim možem Janezom Janšo, ki je bil premier v prejšnjem mandatu, je doživel grenak poraz. V parlament je prišlo le pet strank, kar je, v primerjavi z prejšnjimi slovenskimi vladami, zelo malo. Volitve so potekale tudi v Franciji (predsedniške), tam je Emmanuel Macron vendarle premagal skrajno desničarko Marine Le Pen. Twitter je zdaj v rokah multimiljarderja Elona Muska, kar je izzvalo številne kritike. Vojna v Ukrajini pa se po dveh mesecih še vedno ne umirja.


Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)


Volitve: Zmaga Gibanja Svoboda

Ključno: Na parlamentarnih volitvah, ki so potekale v nedeljo, je z rekordno večino, 34,5 odstotka glasov, zmagalo Gibanje Svoboda s poslovnežem Robertom Golobom na čelu.


Podrobno: Po 99,98 odstotka preštetih glasovnic je stranka Gibanje Svoboda dobila 41 poslanskih glasov, SDS jih je dobila 27, NSi 8, SD 7, Levica 5, dva poslanska stolčka pa bosta zasedla tudi predstavnika narodnih skupnosti. Pričakovati je, da bo Golob dobil mandat za sestavo nove vlade.

Vir: Unsplash

Zanimivo: Golob kot prioritetna področja vidi zdravstvo, finance ter združeno infrastrukturno in okoljsko ministrstvo. Za ta področja imajo v stranki tudi svoje kandidate. V bližnji prihodnosti pa bo znano, kako bo izgledala nova ministrska sestava in nova vlada. Golob je napovedal pogovore z ostalimi levosredinskimi strankami, tudi tistimi, ki jim preboj v DZ ni uspel, ne pa tudi s SDS in NSi.


Pomembno: Populistični desni premier Janez Janša je na državnozborskih volitvah doživel hud poraz. Slovenijo je pod Janšo zaznamoval upad demokratičnih standardov. Nedavno poročilo Freedom House je pokazalo, da se Slovenija sooča z najmočnejšim demokratičnim upadom od vseh 29 držav, ki jih obravnava poročilo.Vlado bo vodil novi obraz, kot se je v Sloveniji zgodilo že večkrat. Do zdaj so nas, čeprav so morda nekateri imeli dobre namene, novi obrazi razočarali. Upajmo, da bo tokrat vendarle drugače.


Za 45 oklepnikov 343,4 milijona evrov, brez referenduma

Ključno: Sklep državnega zbora (DZ) o prepovedi referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma z OCCAR-jem ni v neskladju z ustavo.


Podrobno: Levica je zahtevala referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Zatem je DZ s sklepom prepovedal referendum tega zakona. Ustavno sodišče je nato odločilo, da sklep DZ o prepovedi referenduma tega zakona ni v neskladju z ustavo. Tako je odprta pot za nakup 45 osemkolesnih oklepnikov tipa boxer za Slovensko vojsko. Cena oklepnikov je 343,4 milijona evrov skupaj z DDV, pogodba pa naj bi bila podpisana kmalu.


Zanimivo: Na ministrstvu za obrambo so spomnili, da so se dejavnosti za nakup osemkolesnikov v okviru organizacije OCCAR začele že leta 2017 (v času vlade Mira Cerarja). Tedaj so načrtovali nakup 56 oklepnikov, ponudba za to pa naj bi znašala 207 milijonov evrov. Vlada Marjana Šarca je zatem projekt ustavila, ker se je cena oklepnikov bistveno povečala. Janševa vlada pa je leta 2021 povpraševanje obnovila.

Pomembno: Posli, povezani z vojaškimi vozili oz. opremo (v najširšem smislu) imajo v Sloveniji tradicionalno nekoliko slab priokus (spomnimo samo na primer Patria). Je pa Golob pozval trenutnega ministra za obrambo Mateja Tonina, naj se vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb za nakup orožja. Kakorkoli, Tonin je napovedal prizadevanja za podpis pogodbe z organizacijo in s tem morda nakup še do konca maja.


V Franciji zmagal Macron

Ključno: Francoski predsednik Emmanuel Macron je na predsedniških volitvah premagal skrajno desno tekmico Marine Le Pen.


Podrobno: V drugem krogu francoskih predsedniških je zmagal dosedanji predsednik Macron. Prejel je nekaj več kot 58 odstotkov glasov, protikandidatka, skrajna desničarka Le Penova pa nekaj manj kot 42 odstotkov. Evropski voditelji so rezultat volitev ocenili kot pomembnega za združeno Evropo. Le Penova je sicer pred volitvami dejala, da ne želi več, da Francija zapusti EU, si pa je prizadevala za temeljito preoblikovanje pomembnih področij. Njeni nasprotniki in komentatorji so njeno strategijo poimenovali "Frexit v vsem, razen v imenu".


Zanimivo: Te predsedniške volitve so bile zelo napete, saj sta bila Macron in Le Penova tako po rezultatih prvega kroga volitev kot tudi javnomnenjskih anketah zelo blizu. Tekmeca sta bila že na volitvah pred petimi leti.


Pomembno: Številni sicer niso najbolj navdušeni nad Macronom, ki je poglobil razlike v francoski družbi, v predvolilnih govorih pa je obljubljal novo smer - da bo spremenil oz. izboljšal, svojo politiko v novem mandatu. Veliko volivcev naj bi zanj glasovalo zato, ker niso želeli, da zmaga Le Penova, ne zato, ker bi bili posebej navdušeni nad Macronovim vodenjem države. V sredo so ga med njegovim prvim javnim nastopom po ponovni izvolitvi obmetavali s paradižniki. Če te zanima več o francoskih volitvah in politiki, pa priporočamo poslušanje te oddaje Studia ob 17ih.


Twitter pristal na prodajo Elonu Musku

Ključno: Twitterjev upravni odbor je sprejel 44 milijard dolarjev (41 milijard evrov) vreden predlog ameriškega milijarderja Elona Muska za prevzem Twitterja.


Podrobno: Kot smo napisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet, je Musk že 14. aprila objavil namero za nakup Twitterja - takrat je ponudil 54,20 dolarja na delnico. Naslednji dan je upravni odbor podjetja zavrnil to 43 milijard dolarjev vredno ponudbo. V četrtek pa se je razširila novica, da ima Musk pripravljenih 46,5 milijarde dolarjev, s katerimi bi lahko prevzel to družbeno omrežje.


Zanimivo: Muskovi poskusi prevzema podjetja so dvignili veliko prahu med strokovnjaki za tehnologijo in svobodo govora. Milijarder je namreč glasen zagovornik višje ravni svobode govora, zlasti na družbenih omrežjih. Tak pogled vidijo številni strokovnjaki kot problematičen, živimo namreč v času, ko vedno bolj problematiziramo širjenje sovražnega govora, lažnih informacij in polariziranje družbe (...), to vse pa se dogaja tudi na družbenih omrežjih. Zaradi tega so platforme, kot je Twitter, podvržene vse večji regulaciji - kar pa je lahko v nasprotju z idejo višje ravni svobode govora, ki jo zagovarja Musk.


Pomembno: Pomembno je izpostaviti, da so družbena omrežja resnično lahko problematična, ko pride do (nereguliranega) širjenja sovražnega govora in lažnih novic. Več o pasteh družbenih omrežij si lahko prebereš v tem prispevku. Vendarle pa je takšno (polarizirano) okolje posledica širših družbenih problemov, kot ugotavlja tudi raziskovalec Axel Bruns.


Napetost v Ukrajini narašča

Ključno: Vojna v Ukrajini se po dveh mesecih še vedno ne umirja. Ruske sile so začele stopnjevati napade na ukrajinsko prometno infrastrukturo.


Podrobno: Februarja je Rusija uradno napadla Ukrajino in sprožila brutalno vojno, ki je zahtevala več deset tisoč ukrajinskih življenj. Vojna je razselila več kot 10 milijonov ljudi in povzročila uničenje številnih ukrajinskih mest. Ukrajino sta med drugimi obiskala generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres in ameriški predsednik Joe Biden. Guterres je označil vojno za zlo in absurdno. Rusijo je pozval k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v povezavi s preiskavo morebitnih vojnih zločinov. Z ukrajinskim predsednikov Volodimirjem Zelenskim sta se med drugim pogovarjala o ruskih kršitvah človekovih pravic in o evakuacijah civilistov iz Mariupola. Biden pa je kongres zaprosil, da po hitrem postopku dodeli Ukrajini dodatnih 33 milijard dolarjev pomoči. Od tega bi 20 milijard dolarjev namenili za orožje, strelivo in drugo vojaško opremo, 8,5 milijarde dolarjev za delovanje ukrajinske vlade in gospodarstva ter tri milijarde dolarjev humanitarne pomoči. Paket, v vrednosti 13,6 milijarde dolarjev, je bil potrjen že prejšnji mesec. Vendar ta paket je že skoraj popolnoma izčrpan. Tudi v Nemčiji so odobrili dobavo težkega orožja Ukrajini.

Zanimivo: Tri eksplozije so odjeknile tudi v Moldaviji, kar je povečalo bojazni, da bi v vojni lahko pristala tudi ta država. Naslednji dan so bombe zadele tudi strateško pomembem most, ki povezuje ukrajinsko Odesso in Moldavijo. Aja, pa Rusija je med invazijo na Ukrajino v Črno morje napotila tudi posebno enoto vojaških delfinov.


Pomembno: Vojna v Ukrajini se še naprej zaostruje. Zdi se, da je mednarodna javnost vedno bolj vpletena v dogajanje.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre