Čisto nič mi ni bilo jasno, ko sem opazovala tisti krogec, ki naznanja, da Facebook sporočilo ni bilo poslano. S pomočjo nalaganja neke druge spletne strani sem preverila, ali je kaj narobe z internetom, vendar je ostale zadeve naložilo. Nato sem poskušala pogledati, ali je na našem Instagram profilu kaj novega, redno namreč preverjamo, če imamo kakšno sporočilo v nabiralniku ali kak komentar, na katerega je treba odgovoriti. Vendar tudi Instagram ni delal. Čudno. Nato sem preverila še na računalniku, misleč, da je problem morda v mojem telefonu.
Seveda ni bil. Kot verjetno veš, je Facebook dober mesec nazaj doživel enega najhujših izpadov v svoji zgodovini. Uporabniki po vsem svetu več ur niso mogli dostopati do svojih profilov in kontaktirati svojih prijateljev, družine, sodelavcev ... S padcem Facebooka pa sta mrk doživela tudi Instagram in WhatsApp.
Vendar, četudi družbena omrežja uporabljamo neprestano, se le redko vprašamo, kako vplivajo na nas. Po podatkih raziskav, ima kar 90 odstotkov mladih v Sloveniji dostop do interneta, največ časa, ki ga mladi pri nas preživijo na spletu, pa namenijo poslušanju glasbe in obiskovanju družbenih omrežij.
Med mladimi v Sloveniji je Facebook, sodeč po raziskavi Mladina 2020, še vedno najbolj pogosto uporabljeno družbeno omrežje, sledi mu Instagram, nato pa TikTok in Twitter.
Potencialna tveganja
Raziskave kažejo, da mladi, ki pogosto uporabljajo družbena omrežja, pogosteje poročajo o slabem duševnem zdravju, vključno s psihološko stisko (simptomi anksioznosti in depresije).
Nerealna pričakovanja, ki jih postavljajo družbeni mediji, lahko pustijo mlade z občutkom nizke samozavesti in negativne samopodobe, začnejo si prizadevati za perfekcionizem, kar se lahko kaže v obliki anksioznosti. Izkazalo se je, da je uporaba družbenih omrežij, zlasti upravljanje več kot enega profila hkrati, povezana s simptomi socialne anksioznosti.
Mladi so na družbenih omrežjih neprestano v stiku, soočajo se s pritiski nerealnih predstav realnosti in spopadajo se s spletnim pritiskom vrstnikov. Uporaba teh platform, ki je daljša od dveh ur na dan, je povezana z nizkim samoocenjevanjem duševnega zdravja, povečano stopnjo psihološke stiske in s samomorilnimi tendencami. Mladi lahko na spletu dostopajo tudi do vsebin, ki so povezane s samomorom in samopoškodovanjem, kar lahko poveča tveganje za samomor med mladimi, ki so že ranljivi.
Kot kažejo podatki Mladine 2020, je dejstvo, da količina časa, ki ga mladi preživijo pred zasloni pametnih naprav in računalnikov (med drugim) sodi med glavne napovednike višje stopnje stresa, ta pa je pomemben dejavnik duševnega zdravja. Zanimiv je tudi vedno bolj prisoten občutek osamljenosti med mladimi. Sicer pa, med drugim, tudi slabi odnosi s starši in negativna klima v šoli oziroma na delovnem mestu pomembno napovedujejo višje stopnje stresa med mladimi. Tako se zdi pomembno, da negujemo medsebojne odnose z družino in prijatelji, s sovrstniki in s sodelavci, tudi izven virtualnega okolja.
Spanje in duševno zdravje sta tesno povezana. Slabo duševno zdravje lahko povzroči slab spanec, slab spanec pa lahko povzroči slabšanje duševnega zdravja. Najstniki potrebujejo približno eno do dve uri več spanja vsako noč kot odrasli. Slab spanec je povezan s številnimi fizičnimi in duševnimi zdravstvenimi stanji pri odraslih, vključno z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, debelostjo, srčnim infarktom, možgansko kapjo in depresijo.
Številne raziskave so pokazale, da je povečana uporaba družbenih omrežij pomembno povezana s slabo kakovostjo spanjca pri mladih. Uporaba družbenih omrežij na pametnih napravah zvečer pred spanjem je še posebej problematična. Izpostavljenost LED lučem pred spanjem lahko moti naravne procese v možganih, ki sprožijo občutek zaspanosti, pa tudi sproščanje hormona spanja, melatonina. Posledica je lahko, da potrebujemo več časa, da zaspimo, pa tudi spanec je krajši, kot bi bil, če preden zdrsnemo v spanec, ne bi uporabljali pametnih naprav.
Zasvojenost z internetom in socialnimi omrežji še naprej narašča. Ocene raziskav kažejo, da za tem trpi več kot 210 milijonov ljudi po vsem svetu. Zadovoljstvo z življenjem pomembno vpliva na odvisnost od družbenih omrežij. Globoko zakoreninjene življenjske težave znižujejo zadovoljstvo in povzročajo stalno ali povečano odvisnost od interneta in družbenih omrežij.
Te platforme se pomembno razlikujejo od tradicionalnih medijev, še posebej ko pride do njihovega vpliva na samopodobo uporabnikov. Prvič, družbena omrežja predstavljajo navadne uporabnike, vrstnike (v nasprotju s slavnimi, ki jih vidimo na velikih ekranih). Drugič, ljudje pogosto predstavljajo idealizirano, izboljšano različico sebe na družbenih omrežjih. Na svoj profil naložijo samo najbolj privlačne (velikokrat urejene) fotografije sebe. Tretjič, čeprav socialna omrežja vsebujejo fotografije različnih tipov ljudi (npr. prijateljev, družine, neznancev, slavnih osebnosti), se običajno uporabljajo za interakcijo z vrstniki, raziskave pa kažejo, da lahko primerjave videza z vrstniki še posebej vplivajo na samopodobo uporabnikov. Poleg fotografij, ljudje na socialnih omrežjih pogosto objavljajo druge vsebine in komentarje, povezane z videzom, kar tudi lahko vpliva na to, kako se uporabniki počutijo glede svojega videza.
Veliko število fotografij, objavljenih na nekaterih družbenih omrežij (na Facebook je, po podatkih iz leta 2016, vsako uro naloženih 10 milijonov novih fotografij), uporabnikom zagotavlja redne priložnosti za medsebojno primerjanje lastnega videza s fotografijami, ki jih objavljajo drugi uporabniki. Redno primerjanje svojega videza z drugimi (zlasti s tistimi, ki so po mnenju uporabnika privlačnejši, kot je sam) lahko privede do negativne samopodobe. Na primer, mladi uporabniki Facebooka poročajo o večji želji po vitkosti, nadzoru telesa in po ponotranjenju ideje »thinspiration« kot tisti, ki te aplikacije ne uporabljajo.
Povečana uporaba socialnih omrežij bi lahko bila en izmed razlogov za porast odstotka mladih, ki se odločajo za estetsko kirurgijo, da bi bili videti bolje na fotografijah. Takšni posegi lahko pustijo posledice, gre namreč za zdravstveno nepotrebno invazivno kirurgijo. Približno 70 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, ne izključuje možnosti za estetski kirurški poseg.
Raziskava Odklikni! je pokazala, da je slabih 55 odstotkov vprašanih mladih že doživelo spletno nadlegovanje. Žrtve spletnega nadlegovanja so najpogosteje srednješolke, sledijo jim osnovnošolke, srednješolci in osnovnošolci. Te statistike so izjemno zaskrbljujoče. Žrtve ustrahovanja pogosteje doživljajo slabšo učno uspešnost, depresijo, tesnobo, občutke osamljenosti, spremembe v vzorcih spanja in prehranjevanja ter pogosteje se odločajo za samopoškodovanje.
Si že slišal/a za FoMO? Gre za nekakšen strah pred zamudo (ang. fear of missing out). Nanaša se predvsem na strah ljudi, da bi v življenju zamudili druženje s prijatelji, potovanja, zabavo in podobno. Koncept se je z rastjo števila uporabnikov na družbenih omrežjih hitro razširil v popularni kulturi. Za FoMO je značilna potreba po nenehnem preverjanju kaj počnejo drugi ljudje, da le ne bi ničesar zamudili. Ljudje čutijo tesnobo in strah, da se bodo prijatelji zabavali, a brez njih. FoMO je povezan s slabšim razpoloženjem in z nižjim zadovoljstvom z življenjem.
Pogosteje ko posameznik uporablja družbene medije, večja je verjetnost, da bo izkusil FoMO. Mnogi ljudje doživljajo določeno stopnjo FoMO in za mnoge to morda ni problem. Vse pogosteje pa mladi poročajo, da jim FoMO povzroča stisko.
Potencialni pozitivni učinki
Seveda pa družbena omrežja ponujajo tudi veliko možnosti za izboljšanje kakovosti življenja mladih. Na primer mladim, ki imajo težave z duševnim zdravjem, ponujajo tudi priložnost, da berejo, gledajo ali poslušajo o zdravstvenih izkušnjah drugih in se s pomočjo objavljenih strokovnih informacij izobražujejo o težavah, s katerimi se soočajo.
Spoznavanje zdravstvenih izkušenj drugih je lahko zelo koristno za tiste, ki sami doživljajo zdravstvene težave. Kot kažejo raziskave, lahko branje blogov ali gledanje vlogov o osebnih zdravstvenih težavah drugih ljudi njihove starosti izboljša zdravstveno pismenost mladih, spodbudi posameznike k dostopu do ustreznih zdravstvenih storitev in omogoči posameznikom, da bolje razložijo svoje zdravstvene okoliščine ali sprejmejo boljše odločitve za svoje zdravje. Vendar pa informacije, objavljene na socialnih omrežjih, niso vedno zanesljive. Pojav lažnih novic na družbenih omrežjih ima lahko hude posledice za mlade in njihovo zdravje.
Mladi se vse bolj obračajo na družbena omrežja kot na sredstvo čustvene podpore za preprečevanje in reševanje težav z duševnim zdravjem. Pogovori na teh platformah lahko mladim omogočijo interakcijo, ki je lahko v pomoč pri premagovanju težkih zdravstvenih težav, zlasti če morda nimajo dostopa do te podpore iz oči v oči. Deljenje težav s prijatelji, vrstniki in širšimi družbenimi krogi na družbenih omrežjih lahko sproži pozitiven odziv drugih uporabnikov. S pridružitvijo »skupinam« ali »stranem« se mladi lahko obkrožijo s podobno mislečimi ljudmi in delijo svoje misli ter skrbi. Družbeni mediji mladim omogočajo, da se povežejo in ustvarijo občutek skupnosti, kljub morebitni geografski ločenosti.
Družbena omrežja lahko delujejo kot učinkovita platforma za pozitivno samoizražanje, s čimer mladim omogočijo, da predstavijo svoj najboljši jaz. Mladim omogočajo, da oblikujejo nekakšen »katalog identitete«. Poleg tega so družbena omrežja povzročila revolucijo v izražanju politične identitete med mladimi, četudi morda niso politično angažirani na običajnih kanalih.
Družbena omrežja mladim ponujajo uporabno orodje za ustvarjanje, vzdrževanje ali nadgradnjo že obstoječih medosebnih odnosov, lahko pa na tak način spoznavajo tudi nove ljudi – čeprav je k temu potrebno pristopiti previdno in se prvič srečati le v varnem okolju. Bežne interakcije (v živo) se lahko nadaljujejo prek družbenih omrežij, medtem ko bi bili ti odnosi morda izgubljeni, če teh platform ne bi bilo. Tudi različne dogodke je bilo nekoč težje organizirati, na primer usklajevanje časa za zmenek, družabna srečanja, družinske zabave, proteste. Zdaj se to da urediti le z nekaj kliki.
M. L.
Kommentare