Nasveti za obvladovanje stresa

Stres lahko pomembno vpliva na naše zdravje in na naše vsakodnevno življenje. Kronični stres škoduje pravzaprav celotnemu telesu, od glave do pet. Vendar včasih se mu je zelo težko izogniti, zato se moramo naučiti z njim živeti. Ob vstopu v novo šolsko leto se je znova začelo napeto obdobje guljenja knjig, pisanja seminarskih nalog, priprav na izpite ... S tem so v naša življenja znova vstopili stresni dejavniki, ki smo se jim morda med poletjem vsaj do neke mere izognili.


Vsi občasno doživljamo stres. Ko pa stresa ne obvladamo ali začne preplavljati naše življenje, lahko privede do resnejših težav, na primer do tesnobe in depresije. Zate smo zato zbrale nekaj strategij za spoprijemanje s to nadlogo.


Izklopi pametni telefon, računalnik in tablico

Raziskava Mladina 2020 je pokazala, da med glavne napovednike višje stopnje stresa med mladimi sodi tudi količina časa, ki ga mladi preživijo pred zasloni pametnih naprav in računalnikov. Številnim rečem v življenju se ne moremo izogniti, dan danes v to spada tudi raba tovrstne tehnologije. Vendar dobro je, da se potrudimo negovati odnose izven ekranov. Tudi zato, ker sta še dva dejavnika, ki napovedujeta višje stopnje stresa med mladimi v Sloveniji, slabši odnosi s starši in negativna klima v šoli oziroma na delovnem mestu. Tako je večer poln družabnih iger in izklopljenih telefonov z družino ali prijatelji pravzaprav zelo dobra ideja.

Vir: Mladina 2020

Nauči se reči ne

V drugem letniku študija sem imela mali milijon projektov - želela sem sodelovati povsod. Imela sem namreč občutek, da moram izkoristiti vse možnosti, da bom uspešna. To se je končalo v pregorelosti, ki je pustila sledove na mojem zdravju. Ta izkušnja me je naučila pomembno lekcijo. Včasih je bolje, da delamo na manj različnih stvareh, vendar te delamo s srcem in dušo, hkrati pa imamo dovolj časa še za sproščanje in za druženje s prijatelji in družino. Tako naj bo na prvem mestu kvaliteta, ne kvantiteta. Zato se moraš naučiti reči ne - ne moreš biti na petih različnih krajih na enkrat. Ne rabiš trenirati gimnastike, biti del debatnega krožka, igrati petih inštrumentov in delati v dveh dijaških ali študentskih službah hkrati. Naredi seznam prioritet in se jih drži. Ostalo pa daj na stran.


Odpusti si

Si kaj zafrknila? Nič hudega. Samo ljudje smo, vsi tu in tam zafrknemo. Pokliči prijateljico in se ji potoži, lahko se dobita na kavi, lahko skupaj pripravita kosilo, lahko se odpravita na sprehod, lahko igrata badminton ali kakšno družabno igro, lahko si privoščita dan za sproščanje in druženje ... Včasih pomaga, da svoja bremena delimo z drugimi. Nikakor pa se ne krivi za zadeve, ki gredo kdaj narobe, pa niso v tvojih rokah. Ne moreš vedno imeti vsega pod nadzorom.

Vir: Pexels

Preizkusi vaje za sproščanje


Globoko trebušno dihanje

Ko imaš pet minut prostega časa, lahko preizkusiš sledečo dihalno vajo:

  1. Sedi v položaj, ki ti je udoben, z obema nogama na tleh. Eno roko položi na trebuh in zavestno sprosti vse mišice.

  2. Globoko vdihni v trebuh skozi nos (pri tem naj se tvoja ramena ne dvignejo pretirano), dokler se tvoj trebuh ne napne.

  3. Zadrži vdih pet sekund, nato počasi izdihni skozi usta, kot da bi pihala skozi slamico.

  4. Ta vzorec ponavljaj tri do pet minut.

Postopno sproščanje mišic

  1. Udobno se namesti, najbolje je, če se kar uležeš.

  2. Začni z napenjanjem mišic v spodnjem delu nog.

  3. Med krčenjem teh mišic počasi vdihni, zrak zadrži za 5 do 10 sekund, nato počasi izdihni in sprosti mišice. V tem sproščenem položaju ostani 10 sekund.

  4. Nato napni mišice zgornjega dela nog in ponovi vajo, zatem pa se po tem vzorcu premikaj še naprej po telesu in ponovi vajo z različnimi mišičnimi skupinami. Pri vsakem vdihu zadrži zrak za 5 do 10 sekund in nato 10 sekund počivaj v sproščenem položaju, preden se premakneš na naslednjo mišično skupino.

Vir: Pexels

Bodi telesno aktivna ...

Vsakodnevno ukvarjanje s športom lahko pomaga zmanjšati negativne učinke stresa. Lahko se pridružiš kakšnim vodenim vadbam, skupinskemu športu, lahko se tudi samo sprehodiš ali pa tu in tam obiščeš toplice (če seveda ne izkoristiš časa tam samo za poležavanje, ampak tudi za plavanje). Tudi kakšna vadba oz. razgibavanje pred televizorjem šteje.


... vendar se ne sekiraj, če ti ne uspe biti zelo aktivna čisto vsaki dan, poskušaj se ne primerjati z drugimi

Pridejo dnevi, ki so enostavno preveč polni, da bi vanje vstavili še dve uri dolg sprehod. Četudi je pomembno, da smo športno aktivni, pa to ne sme postati dejavnik, ki nas obremenjuje. Ko pride kak takšen dan, lahko narediš kaj majhnega zase, kar ti morda vseeno uspe - na primer 60 počepov čez dan (30 ob pripravi kosila, 30 preden greš spat) 10 minut skakanja s kolebnico preden začneš svoj dan ... Lahko se vsaj malo raztezaš čez dan, če veliko časa preživiš pred knjigo ali pred zaslonom.


Če se znajdeš v hudi stiski se obrni na strokovno pomoč

Najdeš jo na naslednjih naslovih:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan).

  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro).



Kako pa se ti soočaš s stresom?

M. L.