Koga voliti?

Če spremljaš naših Tedenskih (s)pet, verjetno že veš, da bodo čez manj kot en mesec državnozborske volitve. Poslanci, ki jih bomo izvolili, bodo štiri leta sprejemali pomembne odločitve, ki bodo zaznamovale našo prihodnost.


Vendar, sploh če se prvič odpravljaš na volitve, si morda nekoliko izgubljena v gori informacij. Ali pa te volitve sploh ne zanimajo, ker te politika pač ne zanima. Saj razumemo. Verjetno pa imaš tudi ti določene želje in prepričanja. Morda želiš varno in stabilno prihodnost. Dostop do zdravstvenih storitev. Morda podpiraš pomoč beguncem ali pa si želiš varovati naravo. Verjetno imaš še ogromno drugih želja. Ampak če ne voliš, potem tvoj glas ni slišan. Stranke, ki imajo podobne poglede, želje in ambicije, kot jih imaš ti, pa bodo imele tako manj podpore.


Zato te starejše sestre vendarle spodbujamo, da greš 24. aprila na volitve. Zbrale smo nekaj osnovnih informacij, ki ti bodo v pomoč pri odločitvi.

Vir: Pexels
Osnovno o državnem zboru

Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Sloveniji. Ima zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo ter druge pristojnosti, v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom.


Zakonodajna funkcija vključuje sprejemanje najpomembnejših pravnih aktov države. Volilna funkcija vključuje volitve in imenovanja na najpomembnejše funkcije v državi. Nadzorna funkcija pa zajema parlamentarne preiskave, zaupnice in nezaupnice ...


Poleg tega je državni zbor tudi nosilec drugih funkcij - predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema ustavo, sprejema in nadzira državni proračun ter je ustvarjalec in nosilec legitimnosti.


Kdo kandidira?

Letos boš na volitvah lahko izbirala med 20 strankami in listami. Kandidirajo parlamentarne stranke Slovenska demokratska stranka (SDS), Lista Marjana Šarca (LMŠ), Socialni demokrati (SD), Levica, Nova Slovenija (NSi), Stranka Alenke Bratušek (SAB), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Slovenska nacionalna stranka (SNS) in gibanje Povežimo Slovenijo, katerega del je koalicijska stranka Konkretno.


Kandidirajo pa še neparlamentarne stranke in liste Gibanje Svoboda, Vesna, Naša dežela, Piratska stranka Slovenije, Naša prihodnost in Dobra država, Lista Borisa Popoviča, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, Resni.ca, Domovinska liga in Za ljudstvo Slovenije. V Zavezništvu osvobodimo Slovenijo so kandidatne liste vložili v sedmih volilnih enotah, vendar ne v volilni enoti Novo mesto.


Pa zadnji mandat?

V minulih štirih letih smo pravzaprav imeli kar dve vladi, ki sta ju vodila premierja Marjan Šarec in Janez Janša. Šarec je z Listo Marjana Šarca (LMŠ) (manjšinsko) vlado vodil dve leti - zatem je razpadla zaradi sporov znotraj koalicije. Že tretjo Janševo vlado (Slovenska demokratska stranka - SDS) pa je nato krojila predvsem epidemija covida-19 ter številni ukrepi, ki so vplivali na demokratičnost države.


Leta 2018 je v državni zbor prišlo kar devet strank (volilni prag za vstop v parlament je 4 %). Največ glasov je takrat dobila SDS, na drugo mesto pa se je uvrstila LMŠ. V parlament so se (po vrsti, glede na odstotek prejetih glasov) prebile tudi stranke SD, Stranka modernega centra (SMC), Levica, NSi, SAB, DeSUS in SNS.


Zatem se je nekaj mesecev oblikovala vlada. Zmagovalec volitev (Janša) mandata za sestavo vlade ni sprejel. Nekje na polovici septembra 2018 pa je bila potrjena manjšinska vlada pod vodstvom Šarca. Koalicijo so sestavljali LMŠ, SMC, SD, SAB in DeSUS. V vlado naj bi Šarec povabil tudi NSi, vendar do sodelovanja ni prišlo, konec marca 2019 pa je Šarčeva vlada podpisala sporazum z Levico - ta stranka je z vlado (za nekaj časa) sodelovala kot projektna partnerica. Po trenjih znotraj koalicije je vlada razpadla.


Nato smo marca 2020 dobili 14. vlado pod vodstvom Janše. Vladno koalicijo so (poleg SDS-a) sestavljali SMC, NSi in DeSUS. Ta koalicija je imela večino v vladi, torej ni bila manjšinska. Že takoj pa se je morala soočiti z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami. V tem času smo bili priča različnim spremembam, ki so pretresle javnost (nekaj jih lahko preveriš v našem naboru petih dogodkov v letu 2021, še veliko več pa jih boš našla, če preletiš dogajanje v naših mesečnih objavah).

Vir: Pexels
Kaj se je dogajalo v zadnjih letih?

Velikokrat slišimo, da imamo volivci kratek (političen) spomin. Pred volitvami je pomembno, da veš, kaj se je dogajalo v zadnjem času, kdo so ljudje v strankah in na čelu strank, ki jih podpiraš. Dogajalo se je veliko. Zagotovo preveč za kratko objavo. Prilagamo pa nekaj povezav, s pomočjo katerih lahko osvežiš svoj spomin, ali pa v (relativno) kratkem času ponoviš, kaj je zaznamovalo minula leta.


Podcasti:

Če nimaš veliko časa, ali pa če moraš pospraviti sobo ali opravljati kakšna druga dolgočasna opravila, lahko zraven poslušaš letne preglede v sklopu oddaje prvega programa Radia Slovenija Studio ob 17ih. Prilagamo povezave za letne notranjepolitične preglede in preglede dogajanja v Sloveniji v letih: 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021.


Televizijske oddaje:

Na voljo imaš tudi televizijske oddaje, ki jih lahko spremljaš tudi na portalu RTV365:

Prilagamo povezave za leta: 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021.


Soočenja parlamentarnih strank:

Si že spremljala kdaj debate pred predsedniškimi volitvami v ZDA? Zagotovo si kdaj že videla vsaj kak meme na podlagi tistih debat. No, tudi v Sloveniji imamo soočenja pred volitvami. Vzami kokice in si poglej ta soočenja - drama zagotovljena.

Prilagamo povezave do letošnjih in lanskih soočenj parlamentarnih strank, ki si jih lahko ogledaš na spletu:


Letošnja soočenja:

RTV SLO: prvo soočenje, drugo soočenje


Lanska soočenja:

RTV SLO: prvo soočenje, drugo soočenje, tretje soočenje, četrto soočenje, peto soočenje


Gledaš pa lahko tudi soočenja na televiziji - na primer na POP TV, prvo (Odločitev 2022) je potekalo včeraj.

Vir: Pexels
Kako se tvoje stališče sklada s stališči strank?

Lani jeseni je nastala tudi pobuda Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij in ogromno posameznikov in posameznic. Da ti olajšajo odločitev na prihajajočih volitvah, so pripravili spletno platformo Volitvomat.


Gre za nekakšen kviz, ki vsebuje številne politične zahteve in predloge (npr. "uvede naj se univerzalni temeljni dohodek", "poveča naj se obseg financiranja javnega zdravstva" in "zvišati je treba minimalno plačo in socialno pomoč"). Pri vsaki zahtevi izbereš, ali se s tem predlogom strinjaš ali ne, če pa glede katere izmed zahtev nisi prepričana, pa jo lahko tudi preskočiš. Na koncu ti Volitvomat pokaže, katera izmed sodelujočih strank najbolj ustreza tvojim stališčem. Pri vsaki stranki lahko pogledaš tudi podrobnosti - na primer njihove odzive na tiste zahteve, glede katerih se z njimi ne strinjaš. Kviz lahko rešiš večkrat, lahko se tudi vrneš na kakšno vprašanje.


Pa, da ne pozabimo, nekateri predstavniki političnih strank, ki bodo letos sodelovali na volitvah, so bili veliko manj v medijih in v javnosti, kot drugi. Spodbujamo te, da tudi o njih malo pobrskaš, preveri kaj so počeli do sedaj (v politiki in/ali drugje) in ali stojijo za svojimi besedami.


Upamo, da smo odgovorile vsaj na nekatera tvoja vprašanja, te spodbudile, da se opolnomočiš z znanjem o dogajanju v zadnjih letih ter o obljubah političnih strank, pa da se vidimo na letošnjih volitvah!


M. L.