Vstopili smo v leto 2022. Starejše sestre upamo, da ste praznike preživeli z najbližjimi, ali pa tudi sami, v glavnem pač tako, kot ste si sami najbolj želeli. Imeli smo nekaj časa za počitek (eni več, drugi manj), zdaj pa je čas, da obrnemo nov list papirja. Kakorkoli, dogodki minulega leta so nas seveda zaznamovali. Težko je izluščiti tiste najbolj zanimive in/ali najpomembnejše. Vendar predstavljamo nabor dogodkov, po katerih si bomo me zapomnile preteklo leto.
Javnost je vedno bolj razdeljena
Minilo je pandemijsko leto. V dolgih obdobjih je trajalo skorajda vojno stanje, nismo smeli niti na kavo ali na obisk k družinskim članom, ki živijo v drugi občini. Zapirala so se vrata trgovin, gostiln in drugih podjetij, prav tako pa vrata javnih ustanov, kot so na primer šole. Vse je potekalo na daljavo. Zdravstvo je bilo hudo preobremenjeno, določeni posamezniki različnih strok in poklicev pa so si vendarle privoščili zajetne zneske, ki so smrdeli po korupciji.
Ljudi je razdeljevala vlada (koalicija in opozicija), mediji (še posebej socialna omrežja), finančne, zdravstvene in psihološke stiske, vsakodnevna negotovost, pa tudi močan dvom v institucije (predvsem v politiko, znanost in zdravstvo) ki pravzaprav ni prav nič čuden pojav glede na duh časa, v katerem živimo. Vsekakor je vse to imelo močan vpliv na širjenje virusa in (ne)stabilnost sistema, v katerem živimo - predvsem zaradi slednjega bodo posledice zelo daljnosežne.
Upajmo, da bo leto 2022 bolj zdravo, enotno in razumevajoče ter da povrnemo zaupanje v stroko. Upajmo, da nam politični akterji vendarle pokažejo razloge, zakaj jim je vredno zaupati. In upajmo, da bo življenje ostalo odprto, število žrtev virusa covid-19 pa bo padlo vse do ničle.
Posebej tebi, draga bralka, pa želimo srečno, zdravja in ljubezni polno leto s čim manj stresa in čim več razumevanja, še posebej do sebe.
Slovenija:
Slovenija je 1. julija za šest mesecev prevzela predsedovanje Sveta EU
Slovenski premier Janez Janša je ob prevzemu vodstva Sveta EU razburkal morja glavnih institucij EU, se pritoževal zaradi dvojnih standardov in cenzure ter povečal verjetnost za grenke spore v šestmesečnem slovenskem predsedovanju. Dogajalo se je marsikaj. Že prvi dan slovenskega predsedovanja je Janša na Brdu pri Kranju, kjer je slovenska vlada gostila Evropsko komisijo, pokazal fotografijo dveh slovenskih sodnikov na pohodniški ekskurziji s socialdemokratskima politikoma. S tem je želel podpreti svojo domnevo, da slovensko sodstvo politizirajo njegovi nasprotniki. To je sprožilo verigo jeznih odzivov - podpredsednik Komisije Frans Timmermans je celo zavrnil udeležbo na skupinskem fotografiranju.
Janša je na brifingu na Brdu bruseljskim novinarjem pokazal še 15-minuten video, ki je prikazoval njegove "levo usmerjene politične nasprotnike" v Sloveniji kot tiste, ki naj bi "omejevali svoboščine in preganjali novinarje". Medtem sta RTV Slovenije in Slovenska tiskovna agencija (STA) v minulem letu doživljali številne pritiske, STA je zaradi finančne podhranjenosti bila na zadnjih drobtinicah preživetja.
"Ja pomeni ja" in referendum o noveli zakona o vodah
Državni zbor (DZ) je potrdil novelo kazenskega zakonika, ki v definiciji posilstva odpravlja model prisile in uvaja model soglasja "ja pomeni ja". Predlog, ki so ga pripravile nevladne organizacije, je v DZ vložila opozicija, vlada pa ga je vsebinsko dopolnila. Novela uvaja načelo soglasja, da morajo vsi udeleženi jasno izraziti, da soglašajo s spolnim dejanjem. Gibanje Za pitno vodo pa je v drugi polovici maja prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov volivcev v Državni zbor (DZ), ki je moral v skladu z zakonodajo razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Volivci so na referendumu, ki je potekal 11. julija, s skoraj 87% glasov zavrnili novelo zakona o vodah.
Novela tega zakona je najprej predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov. V parlamentarni obravnavi je koalicija v predlog novele z dopolnili vnesla dva člena, ki sta se stroki in nevladnim organizacijam zdela sporna. Okoljsko in gospodarsko ministrstvo sta se nato sicer odločili, da iz novele izvzameta sporno spremembo 69. člena zakona o vodah, ki bi omogočila gradnjo objektov in naprav, ki na vodovarstvenem območju uporabljajo nevarne snovi. Še vedno pa je bil sporen 37. člen novele. Člen, ki je dovoljeval posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, je bil zastavljen preširoko in je predstavljal resna tveganja za degradacijo teh zemljišč ter onesnaževanje voda. S predlaganimi spremembami bi se lahko začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Več o tem pa lahko preberete tukaj.
Tujina:
Nimamo planeta B
Že na začetku avgusta, ko smo covid-19 vsaj navidezno dali na pavzo in uživali nekje v senci, nas je kaj kmalu streznilo poročilo IPCC. Ozračje danes je že za dobro stopinjo celzija bolj vroče, kot je bilo v predindustrijski dobi. Še huje pa je, da v omenjenem poročilu ni scenarija, v katerem bi se svet izognil prestopu praga 1,5 stopinje Celzija, ki so si ga ZDA, EU in več drugih držav zastavile kot cilj v okviru pariškega sporazuma leta 2015. Po ugotovitvah poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
V prihodnjih desetletjih bo podnebne spremembe moč občutiti v vseh regijah. Že zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo prineslo hujše vročinske valove in daljša topla obdobja.
Prav tako pa se moramo pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Talil se bo permafrost, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Spremembe v oceanih bodo vplivale na življenje v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Posledice podnebnih sprememb opažamo že danes, in sicer v vseh kotičkih sveta - ekstremne padavine v Nemčiji in na Kitajskem, brutalne suše v ZDA, uničujoč ciklon na Filipinih in ekstremni dogodki, kot so požari in vročinski valovi, ki smo jim bili priča na primer v Grčiji in Turčiji. Ljudje si bomo do neke mere lahko pomagali s tehnologijo, vendar dejstvo je, da če kmalu korenito ne spremenimo vzorcev obnašanja, nas verjetno čaka temna prihodnost.
Talibani so prevzeli oblast v Afganistanu
Konec avgusta je ameriška vojska po dveh desetletjih zapustila Afganistan. Talibani so ofenzivo sprožili takoj po majski napovedi ZDA, da se bodo njihove sile umaknile. 15. avgusta je padlo glavno mesto Kabul, predsednik Ašraf Gani pa je zapustil državo. Talibani so tako znova prevzeli oblast v državi. Gre za zapleteno zgodbo, v kateri je ključna vkoreninjenost korupcije v afganistanski politiki, na splošno težka politična situacija in v številnih primerih nerazumno vmešavanje zahodnih sil, ki so večinoma bolj gledale na svoje interese, kot na dobro Afganistancev.
V vsakem primeru gre za vse prej kot črno-belo sliko, dejstvo pa je, da so se ob prihodu talibanov na oblast, prestrašile množice ljudi, ki so skušale (in še skušajo) zapustiti državo v strahu pred oblastmi. Zavezniške države na čelu z ZDA pa so začele tudi evakuacije svojih državljanov, ki so delovali v Afganistanu. Iz države so pomagale tudi svojim afganistanskim sodelavcem, s katerimi so sodelovali v zadnjih 20 letih. Konec avgusta pa je skrajna skupina Islamska država pred enim od vhodov na letališče izvedla teroristični napad, v katerem je bilo ubitih več kot 100 ljudi, tudi 13 ameriških vojakov. V okviru vsega tega dogajanja pa na spletu ni manjkalo sovražnih izjav proti beguncem, ki bodo zdaj seveda iskali varen pristan tudi pri nas. Kot je naša Maja opisala v prispevku, ne smemo pozabiti na našo humanost.
Kaj je pa tebi najbolj ostalo v spominu iz minulega leta? Sporoči nam tukaj!
Tvoje Starejše sestre