Konec prejšnjega tedna je državni zbor (DZ) potrdil novelo kazenskega zakonika, ki v definiciji posilstva odpravlja model prisile in uvaja model soglasja "ja pomeni ja". Predlog, ki so ga pripravile nevladne organizacije, je v DZ vložila opozicija, vlada pa ga je vsebinsko dopolnila. Novela uvaja načelo soglasja, da morajo vsi udeleženi jasno izraziti, da soglašajo s spolnim dejanjem. Poslanci so v razpravi med drugim poudarili, da gre zasluga za ta dosežek nevladnikom, ki so mobilizirali javnost, da je nastalo pravo družbeno gibanje.
Pri tem je pomembno vlogo odigral Inštitut 8. marec, vključno z vsemi prostovoljci in prostovoljkami. Inštitut je za redefinicijo posilstva po omenjenem modelu zbral 5000 overjenih podpisov, ključnega pomena pri tem pa je bilo tudi njihovo ozaveščanje javnosti in neutrudno delo, ki je po številnih preprekah vendarle pripeljalo do rezultatov.
To je čudovita novica, ne samo zato, ker je prejšnja ureditev spolnega nasilja in posilstva v kazenskem zakoniku bila zastarela in družbeno nesprejemljiva. Pomeni tudi, da stvari lahko premaknemo.
V minulih mesecih sem se počutila, kot da sem se zataknila nekje v času in brezupu. Obdobje koronakrize je (bilo in še vedno je) izjemno nestabilno, iz dneva v dan prihaja do sprememb glede tega, kaj lahko počnemo in kaj ne, strah nas je bolezni, strah nas je, ali bomo dobili ali obdržali (stabilno) zaposlitev, razmišljamo o prijateljih, ki jih že dolgo nismo videli ali o bližnjih, ki smo jih morda celo izgubili ...
Ampak tu in tam pa kaj rata. Ko se to zgodi, je občutek fantastičen. Morda bom izpadla nekoliko dramatično, ampak sem ob novici glede uvedbe modela soglasja "ja pomeni ja" tudi sama potočila solzico sreče, četudi nisem bila tako zelo vpletena v dogajanje, kot je bil marsikdo drug. Takšni premiki so zelo pomembni tudi zato, ker ljudem vlivajo upanje. Ta element pa je ključen za delovanje demokratične družbe, saj spodbuja ljudi, da se vpletejo v dogajanje, da izrazijo svoje želje in pomisleke ter da morda celo storijo korak naprej in se aktivno borijo zanje. To pomeni, da javnost ni otopela, da nam ni vseeno, da si še vedno želimo lepše prihodnosti zase in za vse naslednje generacije. Upanja ne smemo nikoli izgubiti.
Podoben občutek me je preplavil, ko je gibanju Za pitno vodo (in seveda vsem vpletenim) uspelo zbrati dovolj podpisov, da je DZ moral v skladu z zakonodajo razpisati referendum o noveli zakona o vodah, ki bo 11. julija. Tako bodo volivci lahko odločali o tem, ali se lahko uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah tega izjemno pomembnega zakona o tej neizmerno pomembni dobrini.
Novela tega zakona je najprej predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov. V parlamentarni obravnavi pa je koalicija v predlog novele z dopolnili vnesla dva člena, ki se stroki in nevladnim organizacijam zdita sporna. Okoljsko in gospodarsko ministrstvo sta se nato sicer odločili, da iz novele izvzameta sporno spremembo 69. člena zakona o vodah, ki bi omogočila gradnjo objektov in naprav, ki na vodovarstvenem območju uporabljajo nevarne snovi.
Še vedno pa ostaja sporen 37. člen novele. V gibanju Za pitno vodo poudarjajo, da je ta člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, zastavljen preširoko, to pa predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in onesnaževanje površinskih ter podzemnih voda. Izpostavljajo tudi, da bi se s predlaganimi spremembami, začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Menijo, da vlada s tem zakonom na prvo mesto postavlja zasebni kapital, zapostavlja pa zdravje ljudi in ekosisteme v priobalnih pasovih voda.
Ta zgodba še ni zaključena. Ampak moram priznati, da sem z dosežki nevladnih organizacij in vseh vpletenih v omenjene spremembe in gibanja dobila nov zagon. Četudi vem, da obstaja še ogromno nerešenih vprašanj in ogromno preprek, s katerimi se bo treba soočiti na številnih področjih, kot sta na primer okoljevarstvo in neenakost, zares čutim, da se je vredno boriti za pozitivne spremembe. Upam, da tudi ti čutiš enako in da bomo skupaj gradili lepšo prihodnost.
M. L.
Comments