Dajmo zato, ker je pač zabavno začet z enim tragikomičnim dogodkom. Novinar je vprašal premierko Nove Zelandije Jacindo Ardern, ali se je srečala s finsko premierko Sanno Marin le zaradi njune podobne starosti in drugih "skupnih stvari". Seveda sta zavrnili namige, da sta se srečali zaradi skupnih interesov na podlagi enakega spola in podobne starosti - šlo je za srečanje dveh premierk. Ardern pa je ob tem načela zanimivo vprašanje: "Ali je kdo kdaj vprašal Baracka Obamo in Johna Keya, ali sta se srečala zgolj zato, ker sta bila podobnih let?" Hmmm ...😫🤔😂 Me smo ostale brez besed.🙈
Kakorkoli, kot vsak teden, smo tudi tokrat zate zbrale top 5 novic. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Svoboda nič več na Twitterju?
Ključno: V stranki Gibanje Svoboda so že prejšnjo soboto napovedali, da ne bodo več uporabljali družbenega omrežja Twitter.
Podrobno: Zakaj? Ker se je Twitter, po njihovem mnenju, sprevrgel v družbeno omrežje, ki so ga določene skupine zlorabile za poglabljanje polarizacije, širjenje lažnih novic, žalitev in sovražnega govora.
Zanimivo: Kljub povabilu s strani lastnika Twitterja Elona Muska, se je celo nekdanji ameriški predsednik Donald Trump odločil, da se ne bo vrnil na to družbeno omrežje.
Sindikati zdravstva in socialnega varstva končno zbližali stališča
Ključno: Sindikati zdravstva in socialnega varstva so po več kot dvomesečnih pogajanjih z vlado glede odprave plačnih nesorazmerij ter sprejetja standardov in normativov zbližali stališča.
Podrobno: Začnimo na začetku. V torek vladna stran in reprezentativni sindikati zdravnikov in zobozdravnikov niso sklenili dogovora, čeprav so imeli na mizi 20-odstotni dvig plač za večino zdravnikov. V Fidesu so napovedali možnost zaostrovanja sindikalnih aktivnosti, odmevalo pa je tudi razkritje domnevnih telefonskih pritiskov ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na podpredsednika Fidesa Gregorja Zemljiča. Minister je zatrdil, da ni šlo za grožnje, naj bi ga "odnesla čustva". Zoper ministra vodi postopek KPK. Je pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pojasnila, da za uveljavitev sporazuma, ki predvideva dvig zdravniških plač, zadostuje že podpis enega sindikata.
V sredo pa so sindikati zdravstva in socialnega varstva končno zbližali stališča. Parafiranje sporazuma napovedujejo za začetek decembra. Dogovor ne vključuje dela medicinskih sester in drugega osebja iz skupine E3, ki so bili manjšega zvišanja plač deležni novembra lani.
Zanimivo: Pustimo mnenja in čustva, ki nas včasih "odnesejo", na strani. Raje podrobneje poglejmo stanje zdravniških plač - to smo povzele tukaj (pod naslovom "Bodo zdravniki stavkali? Zakaj?"). Priporočamo tudi ogled zadnje Tarče.👇
Omejene cene elektrike za večja podjetja
Ključno: Vlada je z uredbo omejila cene elektrike za večja podjetja in pripravlja nove ukrepe za pomoč gospodarstvu. Sprejela pa je tudi predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije.
Podrobno: Torej, v sredo je začela je veljati uredba, ki omejuje cene elektrike za velike poslovne odjemalce. Sledijo še drugi ukrepi za naslovitev energetske draginje za podjetja - za subvencioniranje cen energentov ter čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. V četrtek pa je vlada sprejela predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Vključuje ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja ter preusmeritev prihodkov od prodaje elektrike nad določeno ceno v državni proračun. Obravnavala je tudi predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje v letu 2023, ocenjen na okoli 1,2 milijarde evrov. Na Gospodarski zbornici Slovenije pričakujejo dodatno shemo pomoči.
Mimogrede, državni zbor je potrdil vladno novelo zakona o dohodnini (tisto, ki ni šla na referendum), ki bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se z novim letom tako ne bo zvišala na 5500 evrov, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo. Poslanci SDS so glasovali proti, v NSi so se vzdržali.
Zanimivo: EU bo zgornjo mejo za ceno ruske nafte postavila pri 60 dolarjev za 159-litrski sod in s tem podprla dogovor v okviru skupine G7, v kateri sodeluje. Od prihodnjega tedna bo namreč prepovedan uvoz večine ruske surove nafte v EU (izjema bo veljala za nafto, dobavljeno po naftovodih).
Predlog za zamrznitev evropskih sredstev Madžarski
Ključno: Bruselj vztraja pri predlogu za zamrznitev evropskih sredstev Madžarski.
Podrobno: Evropska komisija je ocenila, da Madžarska ni ustrezno izpolnila 17 zavez, ki jih je podala v zameno za izplačilo 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Zato komisija ohranja predlog Sveta EU, da se Madžarski ta sredstva zamrzne.
Madžarski premier Viktor Orban je obtožil Bruselj, da Madžarski ne da evropskih sredstev iz "političnih razlogov", kot sta protimigracijska drža njegove vlade in nasprotovanje sankcijam proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Evropska komisija je v sredo Svetu EU priporočila zamrznitev 7,5 milijard evrov evropskih sredstev za Madžarsko, ker ne izpolnjuje svojih zavez glede izpolnjevanja evropskih standardov pravne države.
Zanimivo: Slovenski premier Robert Golob in Orban pa sta se imela prav lepo, ko sta se v petek srečala. Večinoma sta se pogovarjala o energetiki in potrdila sta pripravljenost na povezavo obeh držav tudi s plinovodom. Sicer pa sta se dobro najedla v Mariboru nato pa sta se v Cirkovcah udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince (tam je sodeloval tudi hrvaški gospodarski minister Davor Filipović).
Vojna v Ukrajini - skratka, veliko se sestankuje
Ključno: Zunanji ministri članic Nata so potrdili podporo Ukrajini in obsodili ruske napade na kritično infrastrukturo. Bruselj se zavzema, da se v EU zaseženo rusko premoženje uporabi za obnovo Ukrajine. V Kijevu je znova vzpostavljena oskrba z električno energijo.
Podrobno: Po pretresih, ki jih je doživela ukrajinska prestolnica, je tam po poročanju pristojnih oblasti skoraj v celoti ponovno vzpostavljena oskrba z električno energijo. Veliko dogajanja pa je bilo tudi na drugih področjih. Na primer, članice EU so kršenje sankcij proti Rusiji dodale na seznam kaznivih dejanj EU. Pa zunanji ministri Nata so na zasedanju potrdili podporo Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo ter obsodili napade na kritično infrastrukturo in poboje civilistov. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ruskega predsednika Vladimirja Putina znova obtožil, da želi zimo uporabiti kot orožje, in zaveznice pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Ukrajini. Nato je na dvodnevnem ministrskem zasedanju obljubil tudi pomoč BiH, Moldaviji in Gruziji, ki se soočajo s pritiski Rusije. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je povedala, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala tako s humanitarno pomočjo in pri obnovi infrastrukture kot tudi pri sprejemu beguncev.
Fajon se je udeležila tudi dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Vnovič je obsodila vojno v Ukrajini ter kršitev zavez in načel Ovseja, katere članici sta tudi Rusija in Ukrajina. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je zagotovil, da bodo preučili vse pravne možnosti, da zagotovijo, da bo Rusija plačala za uničenje v Ukrajini.
Potekala je tudi prva seja Sveta za nacionalno varnost (SNAV) v mandatu vlade premiera Roberta Goloba. Dejal je, da dokler imajo Ukrajinci voljo do vojaške obrambe, je moralna dolžnost, da jih podpiramo. SNAV je bil po njegovih besedah enoten v oceni glede podpore ukrajinskemu ljudstvu pri uveljavljanju pravice do samoobrambe. Na seji so poleg članov sveta sodelovali tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ter predstavniki vseh političnih strank in narodnih manjšin v državnem zboru.
Napeto pa je bilo tudi med nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in Putinom. Scholz je Putina v telefonskem pogovoru glede na navedbe Berlina pozval k iskanju diplomatskih rešitev za končanje vojne v Ukrajini, vključno z umikom vojske. Putin je medtem v pogovoru Ukrajini očital nepripravljenost na pogajanja, za kar naj bi bile krive dobave orožja z Zahoda. Scholz naj bi, kot je povedal, obsodil zlasti ruske zračne napade na civilno infrastrukturo in izpostavil odločenost Nemčije v podpori Ukrajini pri zagotavljanju zmogljivosti za obrambo pred rusko agresijo. Putin je bil medtem v pogovoru glede na navedbe Kremlja kritičen do zahodnih držav, vključno z Nemčijo, ki da so destruktivne, ker Ukrajini pošiljajo orožje in urijo ukrajinske vojake.
Še pred vikendom je več ukrajinskih diplomatskih predstavništev v tujini na svoj naslov prejelo pakete z živalskimi očmi. Nekatera predstavništva pa so bila deležna groženj in tarča vandalizma, kot je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Olega Nikolenka naj bi bila večina pošiljk poslanih iz Evrope. Pakete s krvavo vsebino naj bi prejela ukrajinska veleposlaništva na Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem, Hrvaškem in v Italiji ter trije konzulati Ukrajine na Češkem, Poljskem in v Italiji. Poleg tega naj bi do incidentov prišlo tudi pred stanovanjem ukrajinskega veleposlanika v Vatikanu in na veleposlaništvih v Kazahstanu in ZDA.
Kakorkoli, Rusija je sporočila, da prelaga dolgo pričakovane pogovore o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem z ZDA. Krivdo za preložitev so v Moskvi pripisali Washingtonu in izjemno negativnim odnosom med državama. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da se je Moskva pripravljena vrniti k pogovorom z Zahodom, če je ta pripravljen premisliti o varnostnih predlogih, ki jih je predstavila Rusija.
Zanimivo: V soboto je Ukrajina začela izvajati program mednarodne pomoči z imenom Žito iz Ukrajine, s katerim namerava dobavljati hrano najrevnejšim državam sveta. Cilj pobude je zoperstaviti se ruskim obtožbam, da so bogate zahodne države s sankcijami proti Moskvi sprožile svetovno prehransko krizo. Prihodnje leto bo po svetu humanitarno pomoč potrebovalo 339 milijonov ljudi, je sporočil urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev. Pozval je k zagotovitvi rekordnih 51,5 milijarde ameriških dolarjev humanitarne pomoči.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Predsednik vlade Robert Golob in minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič sta napovedala, da so glede gradnje NUK II tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, gradnjo bodo začeli leta 2023. Vrednost projekta, ki naj bi bil končan leta 2026, je 102 milijona evrov. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je s predstavniki trgovskih družb po več mesecih pogajanj uspel doseči dogovor glede postavljenih zahtev po višjih plačah. Stavke, ki je konec minulega tedna visela v zraku, ne bo, je potrdil generalni sekretar sindikata Ladi Rožič. Si tudi ti bila pred referendumi nekoliko zmedena glede usode ministrstva za solidarno prihodnost? No, svet stranke Levica je v četrtek kot kandidata stranke za vodenje tega ministrstva, ki bo ustanovljeno po uveljaviti sprememb zakona o vladi, potrdil državnega sekretarja na ministrstvu za delo Simona Maljevca. Koordinator Levice Luka Mesec tako ostaja na čelu ministrstva za delo. Novo ministrstvo bo predvidoma zaživelo januarja. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) pa je na dvodnevnem plenarnem zasedanju na temo zaščite mladoletnih v Katoliški cerkvi spregovorila o obravnavi spolnega nasilja in ustanovitvi neodvisne komisije za zaščito otrok. SŠK jo želi v Sloveniji ustanoviti v prihodnjih mesecih.
Ok, zdaj pa v tujino. Na Kitajskem so izbruhnili protesti proti strogim covidnim omejitvenim ukrepom. Kitajske oblasti so okrepile varnostne ukrepe za preprečitev protestov, najvišji kitajski varnostni organ, osrednja komisija za politične in pravne zadeve, je 29. novembra pozvala k zatrtju "sovražnih sil". V Guangzhouju na jugu Kitajske so 30. novembrom izbruhnili novi spopadi med policijo in protestniki. Mimogrede, Kitajska je proti svoji vesoljski postaji Tiangong izstrelila vesoljsko plovilo Shenzhou-15 s tremi astronavti na krovu. Ekipa bo v vesolju ostala predvidoma šest mesecev. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa se je med obiskom na Kitajskem srečal s predsednikom Xi Jinpingom. Govorila sta o vojni v Ukrajini, varnostnih razmerah v vzhodni Aziji, trgovini in človekovih pravicah. Svet EU je potrdil novo evropsko direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, katere cilj je odpraviti razlike v izvajanju ukrepov za kibernetsko varnost v posameznih članicah EU. Nizozemska, Kanada in Ekvador so podprli predlog o ustanovitvi mednarodnega protikorupcijskega sodišča. To naj bi delovalo podobno kot Mednarodno kazensko sodišču v Haagu (ICC) in sodno preganjalo koruptivne voditelje po svetu. Da ne pozabimo, Evropski policijski urad Europol je sporočil, da je razbil ogromen mamilarski superkartel, ki je nadzoroval tretjino evropske trgovine s kokainom. Ko se že pogovarjamo o korupciji, Evropsko javno tožilstvo je v okviru operacije Admiral, preiskave največje davčne prevare z DDV v EU, v sodelovanju z organi pregona v 14 državah članicah izvedlo več kot 200 preiskav. Članice EU so dosegle politični dogovor o predlogu uredbe za skupno naročanje vojaške opreme. Podprle so predlog Evropske komisije, da se za obdobje do leta 2024 za to nameni 500 milijonov evrov iz proračuna EU. V Italiji pa je potekala splošna stavka, h kateri je pozvalo več sindikatov. Pod sloganom "Orožje dol, plače gor" zaposleni v javnem sektorju od zdravstva do šolstva, v javnem prevozu in nekaterih tovarnah nasprotujejo ukrepom vlade, predvidenim v proračunu, in med drugim zahtevajo uskladitev plač z inflacijo.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre