top of page

Tedenskih (s)pet, 9. 12. - 18. 12.

Tokrat začenjamo z žalosnim dejstvom, da je bilo letos med opravljanjem svojega dela ubitih 67 novinarjev, kar je za 20 več kot leta 2021, ko jih je bilo ubitih 47, kot so napisali v poročilu, ki ga je objavila Mednarodna zveza novinarjev (IFJ). Poročilo organizacije Novinarji brez meja pa je pokazalo, da je trenutno po vsem svetu pridržanih rekordnih 533 novinarjev. Aja, pa Twitter je v četrtek zaprl račune več novinarjev, tudi ameriških časnikov Washington Post in New York Times ter televizije CNN, ki so nedavno poročali o lastniku tega družbenega omrežja Elonu Musku. Iz EU so nato opozorili, da bi zaradi tega lahko uvedli sankcije proti Twitterju. Zaskrbljena je tudi Nemčija. No, dobra novica pa je, da so v EU dosegli dokončen dogovor o minimalnem davku na prihodke podjetij. Letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov bodo morali biti obdavčeni z najmanj 15 odstotki (v teh Tedenskih (s)pet poglej podoben ukrep, ki so ga nekaj časa nazaj sprejeli finančni ministri držav G7).

Kakorkoli, sprehodimo se v top 5 novic minulega tedna! Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet! Skratka, ne bo ti dolgčas. ;)


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Drama Golob-Bobnar se nadaljuje!

Ključno: Notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je odstopila, je nasledila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Na površje pa je pricurljala tudi novica o predkazenskem postopku zoper Gen-I in njegove odgovorne osebe, med katerimi naj bi bil nekdanji prvi mož Gen-I in sedanji premier Robert Golob ... Po poročanju Mladine bi lahko v tem tičal razlog za odhod Bobnarjeve.


Podrobno: Torej, o odhodu Bobnarjeve z mesta notranje ministrice smo pisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet (začelo se je z varnostniki). Vendar, kot ponavadi, se zgodba nadajuje (ahem, čas za kokice).

Kot smo že omenile, policija vodi predkazenski postopek zoper Gen-I in njegove odgovorne osebe (med njimi naj bi bil tudi Golob). Kot so napisali v tedniku Mladina, bi to lahko botrovalo domnevnemu Golobovemu vpletanju v delo policije in odhodu Bobnarjeve. Golob je na novinarski konferenci (sicer namenjeni podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini) dejal, da o tem ne ve nič več, kot je prebral v Mladini. Odstop Bobnarjeve naj bi ga presenetil. Tako o kandidatih za novega ministra za notranje zadeve še ni razmišljal.


V obrazložitvi odstopa v državnem zboru (DZ) je Bobnarjeva izpostavila, da je sleherni dan delovala v skladu z zaprisego, ki jo je dala pred pol leta. Premier je v odgovorih pojasnil, da se z Bobnar nista razšla zaradi neimenovanja Boštjana Lindava za poln mandat na čelo policije, temveč so bila povod za razhod poslanska vprašanja, ki so se nanašala na vprašanje varovanja predsednika vlade in njegove družine.


Toliko, da veš, na KPK so potrdili, da so prejeli prijavo notranje ministrice o političnih pritiskih na delo policije in da bodo zadevo obravnavali prednostno. Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pa je na policiji nenapovedano preverjala vlogo Miloša Milovića pri varovanju predsednika vlade ter ministra za zdravje in stopnjo Milovićevega dostopa do zaupnih dokumentov. Predsednik Knovsa Janez Žakelj je dan kasneje povedal, da na policiji niso odkrili kršitev in da je vodstvo policije kooperativno in profesionalno. Po Žakljevih besedah bo Knovs stopnjo dostopa Milovića do zaupnih dokumentov preverjal še pri ostalih službah, omenil je upravo za zaščito tajnih podatkov.


Je pa Golob za prihodnji teden napovedal sestanek s kandidati za tri nova ministrska mesta. Kandidat za ministra za solidarno prihodnost je Simon Maljevac, kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje naj bi postal Darjo Felda, kandidatka za vodenje infrastrukturnega ministrstva pa Alenka Bratušek.


Zanimivo: V ponedeljek je, mimogrede, iz stranke Gibanje Svoboda izstopila tudi nekdanja podpredsednica Marta Kos. Meni, da to več ni njena stranka, z izstopom pa je želela izkazati podporo Bobnarjevi. Notranje ministrstvo bo zdaj začasno vodila ministrica za javno upravo Hovnik, ki smo jo omenile že v uvodu. Ufff ... Napeto bo.



Evropski parlament v osrčju korupcijske afere

Ključno: V Belgiji so aretirali grško evropsko poslanko iz vrst socialistov (S&D) Evo Kaili, eno od podpredsednic Evropskega parlamenta, in še štiri Italijane, tudi nekdanjega evropskega poslanca. Nato je Evropsko javno tožilstvo (EPPO) zaradi suma goljufije v škodo evropskih sredstev zahtevalo odvzem poslanske imunitete še eni grški evroposlanki (poleg Kaili) - Marii Spiraki.


Podrobno: Torej, nadaljujmo. V ponedeljek je bila Kaili obtožena vpletenosti v korupcijski škandal zaradi domnevnega podkupovanja, pranja denarja in poskusov vplivanja na politične odločitve v EU s strani Katarja. V četrtek pa je Evropsko javno tožilstvo zaradi suma goljufije v škodo evropskih sredstev zahtevalo odvzem poslanske imunitete grškima evroposlankama - Spiraki in Kaili. Slednja je bila po izbruhu korupcijske afere razrešena z mesta podpredsednice Evropskega parlamenta (v torek).

Zanimivo: Zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon je povedala, da jo je vest o domnevni vpletenosti nekdanje kolegice Kaili v korupcijski škandal šokirala. Poudarila je, da je treba v instituciji, kot je Evropski parlament, ohranjati ničelno stopnjo tolerance do korupcije.



Energetski križi in težave

Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, katerega glavna rešitev je subvencioniranje cene energentov za velike poslovne odjemalce. Zakonski ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov. Po drugi strani v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da vladna uredba o mehanizmu oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce, ki je začela veljati konec novembra, nima pravega učinka.


Podrobno: Na področju enegretike je cela štala. Že prejšnji teden je DZ sprejel zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki med drugim prinaša določila za varčevanje z energijo, spodbuja naložbe v obnovljive vire energije, omogoča regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov. Za financiranje ukrepov v času energetske draginje predvideva prenos presežnih prihodkov elektroenergetskih družb v proračun.


V petek je DZ je sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Kot že omenjeno, so zakonski ukrepi ocenjeni na 1,2 milijarde evrov - od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov za shemi za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za ohranjanje likvidnosti. Kritike so padale s strani gospodarstva in opozicije. Vladna stran že za začetek 2023 napoveduje dopolnitve, gospodarski minister Matjaž Han pa je prepričan v pozitivne učinke zakona. Omenimo še, da vlada načrtuje sprejetje uredb o omejitvi cen elektrike in plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine (ampak več o tem, ko/če bodo uredbe sprejete).


Gremo naprej! Po razpoložljivih podatkih GZS Več kot 60 odstotkov podjetij po razpoložljivih podatkih GZS nima sklenjenih pogodb za dobavo elektrike in zemeljskega plina za leto 2023 (oz. le v omejenem obsegu). Kot že omenjeno so ob tem opozorili, da omenjena vladna uredba o mehanizmu oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce nima pravega učinka, saj jim dobavitelji ponujajo cene med 420 in 530 evrov na megavatno uro.


Zanimivo: So pa voditelji EU (med njimi tudi slovenski premier Robert Golob) na rednem decembrskem zasedanju ministre za energetiko pozvali, naj v ponedeljek sklenejo dogovor o mehanizmu za omejevanje cen plina. Razhajanje med članicami po Golobovih besedah ostaja samo še glede višine kapice. Na Evropsko komisijo pa so voditelji držav članic naslovili poziv, naj v začetku leta 2023 predstavi predloge za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Če še malo ostanemo na evropskem parketu omenimo, da so pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU dosegli dogovor o vzpostavitvi mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom, ki bo začela veljati 1. oktobra 2023. S tem naj bi preprečili selitev proizvodnje v države z nižjimi okoljskimi standardi.



Prvič doslej uspešno izvedli reakcijo jedrske fuzije

Ključno: Ameriški znanstveniki so v Kaliforniji prvič doslej uspešno izvedli reakcijo jedrske fuzije, pri kateri je bilo ustvarjene več energije, kot je je bilo potrebno za izvedbo reakcije. Gre za velik korak v prizadevanjih za odpravo odvisnosti človeštva od fosilnih goriv.


Pomembno: Mislimo, da Hank Green najboljše razloži za kaj pravzaprav gre in zakaj je to pomembna reč:

Zanimivo: V ponedeljek je na obisku v Sloveniji bila namestnica pomočnika ameriškega ministra za energijo Aleshia Duncan, ki je zadolžena za področje jedrske energije. Tema njenega obiska naj bi bili tudi pogovori o možnosti gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško.



Biden podpisal zakon, ki ščiti pravico porok med pari istega spola in različnih ras

Ključno: Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal zakon o spoštovanju zakonske zveze, ki ščiti pravico porok med pari istega spola in različnih ras. Zakon je bil sprejet zaradi grožnje, da bi konservativna večina vrhovnega sodišča ti pravici ukinila.


Podrobno: Verjetno se sprašuješ, od kod prihaja grožnja, da bi konservativna večina vrhovnega sodišča omenjeni pravici ukinila. Kot vse zgodbe je tudi to fino začeti na začetku. Leta 1996, ko je poroke med istospolnimi po Gallupovi raziskavi podpiralo le 27 odstotkov Američanov, je demokratski predsednik Bill Clinton podpisal zakon o zaščiti poroke, ki je zakonsko zvezo opredeljeval kot zvezo med moškim in žensko. Zveznim državam sicer ni prepovedal poročanja istospolnih parom, dovolil pa je, da ne priznavajo takšnih porok iz drugih držav. Leta 2004 je George Bush mlajši znova sedel na predsedniški stolček (izvoljen je bil za drugi mandat) tudi zaradi nasprotovanja večine volivcev Američanov istospolnim porokam.


Vendar stvari so se postopoma začele spreminjati (v prid homoseksualcem). Leta 2012 je (takrat podpredsednik) Biden izjavil, da vlada Baracka Obame podpira istospolne poroke, nakar jih je podprl tudi Obama. Leta 2013 je vrhovno sodišče ZDA ugotovilo, da je bil Clintonov zakon iz leta 1996 neustaven, leta 2015 pa je tesno s pet proti štiri istospolnim parom zagotovilo pravico do porok. Potem pa je na predsedniški stolček sedel Donald Trump, ki je kot predsednik na vrhovno sodišče postavil tri konservativce. S tem je svetovni nazor, ki nasprotuje splavu, tam dobil večino s šest proti tri. Ta večina je potem junija odpravila odločitev vrhovnega sodišča izpred pol stoletja, ki je ženskam zagotovila pravico do splava (tudi o tem smo pisale tukaj). No, po novem lahko o tem spet odločajo zvezne države po svoje.


Počasi lahko sklenemo zgodbo. Konservativni sodnik Clarence Thomas je omenil, da bi lahko prevetrili tudi odločitev iz leta 2015 (omenjeno malenkost višje) in glede na utemeljitev iz odločitve proti splavu bi lahko konservativci odpravili tudi pravico do porok med pari različnih ras. Biden in demokrati so nato sklenili, da bodo po dogajanju glede pravice do splava skušali zaščititi vsaj istospolne poroke.


Zanimivo: Predstavniški dom je ta predlog sprejel hitro, senat pa po vmesnih volitvah, ko so predlog oblikovali tako, da je dobil tudi podporo 12 republikancev. Predstavniški dom je potem 8. decembra potrdil senatni predlog - poleg demokratov tudi s podporo 39 republikancev.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Glavni odbor Sviza se je odločil za zaostrovanje aktivnosti za sklenitev stavkovnega sporazuma, saj vlada nima enakega odnosa do stavkovnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v primerjavi z zdravstvom. Prvi korak bo protestni shod pomočnic in pomočnikov vzgojiteljev 14. januarja v Ljubljani. Mimogrede, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zavrnil očitke, da naj bi ministrstvo z reorganizacijo krčilo mrežo nujne medicinske pomoči. Poudaril je, da je predlog, ki je zaokrožil v javnosti, zgolj delovni dokument, o katerem se mora stroka še uskladiti. Cilj prenove mreže je po njegovim besedah med drugim razmejiti delo specialistov družinske in urgentne medicine. Stavko zaposlenih pa so napovedali tudi v sindikatu Tuša za 23. december, pogajanja z vodstvom se medtem nadaljujejo. Sindikat od podjetja med drugim zahteva dvig osnovne plače. Medtem je civilna iniciativa Glas ljudstva je začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Na novinarski konferenci pred Zdravstvenim domom Ljubljana Polje so predstavili prvo zahtevo in peticijo za takojšnje razreševanje težav pri dostopu do družinskih zdravnikov. Opozarjajo, da Slovenija številnim ne zagotavlja več ustavne pravice do zdravstvenega varstva. V zdravniški zbornici so v odzivu na predloge o dodatnih obremenitvah družinskih zdravnikov zapisali, da so edina rešitev, ki bo vsem državljanom omogočila dostop do zdravnikov, razbremenitev zdravnikov nezdravniških nalog, učinkovito vodenje javnih ustanov in zagotavljanje konkurenčnih pogojev. Evropska komisija je potrdila slovenski program evropske kohezijske politike 2021-2027. Sloveniji smo zagotovili dostop do 3,26 milijarde evrov, država bo imela skupaj z nacionalnim sofinanciranjem v tem obdobju na voljo približno štiri milijarde evrov, je dejal minister za razvoj in kohezijsko politiko Aleksander Jevšek. Da ne pozabimo, na gradbišču drugega tira Divača-Koper so doslej izkopali nekaj manj kot 14 od načrtovanih 37 kilometrov predorov. Hitijo predvsem z izgradnjo viadukta Gabrovica in predora T8, ki morata biti končana do konca leta 2023, da ne bi izgubili 90 milijonov evrov evropskih sredstev. Generalni direktor družbe 2TDK Pavle Hevka je izrazil prepričanje, da bo promet po progi stekel leta 2026. Prebivalce okoliških vasi, ki jih motijo hrup, prah in blato, je pozval k potrpljenju.


👇👇👇👇👇👇


S tem zajadrajmo v tujino. Bosna in Hercegovina je dobila status kandidatke za članstvo v EU, Kosovo pa je zaprosilo za članstvo. Mimogrede, zunanja ministrica Tanja Fajon je ponudila tudi konkretno pomoč Slovenije pri iskanju dolgotrajne rešitve za umiritev spora med Kosovom in Srbijo. Za članstvo BiH v EU sta se zavzela tudi slovenski državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin in slovenski premier Robert Golob. Mimogrede, Slovenija je dala predlog o podelitvi statusa BiH. Države EU in Evropski parlament so se dogovorili o načrtu, ki bo imetnikom potnih listov, ki jih izda Kosovo, omogočil vstop na območje povezave brez vizumov. Nova uredba, ki bo stopila v veljavo pred 1. januarjem 2024, jim bo omogočala dve 90-dnevni potovanji na leto. Ok, gremo na drugo stran sveta. Potem ko je Kitajska sprostila stroge ukrepe proti covidu-19, je državo preplavil val okužb. Nastopile so težave v kitajskih bolnišnicah - zaradi pomanjkanja osebja. EU je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov po smrti Kurdinje Mahse Amini in dobavljanja dronov Rusiji, ki jih ta uporablja v Ukrajini. Okoli 30 posameznikom in pravnim osebam je zamrznila premoženje in jim prepovedala vstop v EU. Ena izmed osrednjih novic minulega tedna je bila tudi, da so se veleposlaniki držav članic EU dogovorili o zamrznitvi 6,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev Madžarski v okviru mehanizma pogojevanja izplačila sredstev EU z vladavino prava. Obenem pa so članice podprle madžarski načrt za okrevanje v vrednosti 5,8 milijarde evrov in hkrati dosegle dogovor o pomoči Ukrajini, ki jo je Budimpešta pogojevala z izplačilom sredstev (tudi Golob je poudaril pomen zavezanosti vladavini prava in pozdravil dogovor glede zamrznitve omenjenih sredstev Madžarski). Medtem so udeleženci mednarodne konference (v Parizu) Ukrajini obljubili pomoč v višini milijarde evrov. Ne gre za posojila, temveč za darila v denarju in blagu, od tega bo 415 milijonov namenjenih energetskemu sektorju. V petek sta tako Evropska unija kot zveza Nato obsodili nove ruske napade na kritično infrastrukturo v Ukrajini in trpljenje, ki ga povzročajo ljudem. Članice EU so nato dokončno potrdile nov sveženj sankcij Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje nove izvozne omejitve, tudi za drone, in dodatne sankcije proti ruskim bankam in televizijam. Med sankcioniranimi pravnimi osebami je tudi ruska družba SBK ART, ki je posredna lastnica Mercatorja. Indijski premier Narendra Modi se je po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga pozval k dialogu kot rešitvi za vojno v Ukrajini. Glede na sporočila obeh strani sta voditelja govorila tudi o političnem in gospodarskem sodelovanju med državama. Zdaj pa k bolj veselim novicam. Britanski zdravniki so poročali o uspehu pri zdravljenju hude oblike levkemije, pri čemer so prvič uporabili pionirski pristop pri razvoju novega zdravila. 13-letnica je postala prva bolnica, ki so ji pozdravili levkemijo z novo tehnologijo za urejanje celic T. Podelili so letošnje Nobelove nagrade. Nagrado za mir so prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki, organizacija za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Ostali nagrajenci so - za fiziko Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger, za kemijo Carolyn R. Bertozzi, Morten Meldal in Karl Barry Sharpless, za književnost francoska pisateljica Annie Ernaux, za ekonomijo pa Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!



- Starejše sestre

Comments


bottom of page