Tekom junija je potekalo ozaveščanje in opominjanje glede referenduma o noveli zakona o vodah, ki nas čaka 11. julija (če si takrat nekje na potepu, bodo volišča odprta za predčasno glasovanje). Na dan je privrela tudi novica, da Victoria's Secret odpravlja svoje ikonične Viktorijine angelčke. Samostojna Slovenija je dopolnila 30 let, madžarski parlament je potrdil vladni predlog zakona, ki v šolah prepoveduje širjenje vsebin, ki naj bi spodbujale homoseksualnost in spremembo spola, parade ponosa so napolnile ulice povsod po svetu, finančni ministri držav G7 pa so dosegli dogovor o svetovnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v vrednosti najmanj 15 odstotkov.
Referenduma o noveli zakona o vodah se lahko udeležiš tudi predčasno
Tokrat Mesečnih 5 začenjamo s pomembnim opomnikom. Že v začetku julija bo namreč potekal referendum o noveli zakona o vodah. Dejstvo pa je, da bomo 11. julija, ko bi morali biti na voliščih, nekateri na zasluženem oddihu. Vendar referenduma se lahko udeležite tudi 6., 7. in 8. julija od 7. do 19. ure, in sicer samo na volišču, ki je na sedežu tiste volilne komisije, na območju katere ste vpisani v volilni imenik. Pri tem predhodna najava ni potrebna. Poudariti je treba še, da za predčasno glasovanje ne bodo odprta vsa volišča, tako da mogoče ne boste glasovali tam, kjer običajno glasujete. Katera volišča bodo odprta za predčasno glasovanje lahko preverite v tukaj. Več o noveli zakona o vodah pa si lahko preberete proti koncu tega prispevka.
Victoria's Secret odpravlja ikonične angelčke
Angelčki, kot so na primer Heidi Klum, Gisele Bundchen in Adriana Lima, so poznani predvsem po tem, da naj bi v očeh moških predstavljali "idealno" žensko. Zdaj pa je družba L Brands, pod okrilje katerega spada Victoria's Secret (VS), napovedala, da bo lansirala nov program The VS Collective, ki bo vključeval skupino igralk, aktivistk, športnic - skratka žensk s postavami, s katerimi se lahko poistoveti večina tistih, ki kupujejo spodnje perilo te znamke.
Seveda se te spremembe niso zgodile iz danes na jutri. Omenjena družba ima namreč precejšnjo prtljago, kar se tiče poslovanju. Dolgo časa je ignorirala obsodbe o seksizmu, o tem, da mladim pošilja napačna sporočila o idealih nerealnih teles, ki so jih modeli dosegli tudi s pomočjo stradanja pred šovi in izključevalnosti. Z letom 2019 pa je prišlo do nekaterih sprememb. Najeli so prvi transspolni model in vključili so tudi modele, ki nosijo večje konfekcijske številke. Četudi so se letos odločili, da angelčkov več ne bo, je pomembno spomniti na razkritje o poznanstvu in sodelovanju vodij L Brands in obsojenega posiljevalca Jeffreyja Epsteina. Slednji je svojim žrtvam celo obljubljal sodelovanje z angelčki. Zdi se, da poskuša VS vso to prtljago potisniti ob stran in jo prekriti z bliščem novih obrazov The VS Collective.
Vse najboljše sLOVEnija!
Težnje za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne Slovenije segajo vsaj nekje v konec 80. let prejšnjega stoletja, ko je država še bila del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Te težnje so aprila 1990 pripeljale do prvih večstrankarskih volitev, na katerih je zmagala koalicija Demos. Konec decembra istega leta so se Slovenci na plebiscitu odločili za samostojno in neodvisno državo, 25. junija 1991 pa je Slovenija tudi postala samostojna država.
Ob tej pomembni obletnici pa ni potekala samo vladno organizirana proslava, temveč tudi antiproslava, in sicer v obliki protivladnega protesta. V 30-letnem obstoju samostojne države smo namreč dosegli marsikaj. Med drugim tudi številna razočaranja, ki so svoj vrh (oz. enega izmed vrhov) dosegla s pomočjo epidemije covid-19. Naraščanje neenakosti, okoljske težave in korupcija so le nekatere izmed (ne samo slovenskih) bremen, ki so zaznamovala zadnjih 30 let. Upajmo, da bomo v prihodnjih desetletjih priča odzivom na trenutno stanje, ki bodo vodili do pozitivnih sprememb. No, seveda pa vse ni tako slabo. Sadne jogurte pa vendarle imamo.
Mesec ponosa je za nami, spremlja ga grenak priokus
Mesec ponosa LGBTQ+ skupnosti se praznuje vsaki junij v počastitev spomina na policijsko nasilje in spontane proteste, ki so se zgodili v dneh po policijski raciji v newyorškem gejevskem baru Stonewall Inn junija 1969 ter si prizadeva doseči pravičnost ter enake možnosti za pripadnike te skupnosti. Po svetu, tudi v Sloveniji, so bile tako v podporo organizirane številne parade ponosa.
Ravno junija pa je madžarski parlament potrdil vladni predlog zakona, ki v šolah prepoveduje širjenje vsebin, ki naj bi spodbujale homoseksualnost in spremembo spola. Po novem bodo na Madžarskem tako v šolah prepovedani izobraževalni programi, katerih namen bi bil krepitev ozaveščenosti glede skupnosti LGBTQ+. Odločitvi so sledile demonstracije, kritično so se odzvali v Washingtonu in v številnih nevadnih organizacijah, zaskrbljenost pa je izrazila tudi večina voditeljev članic EU. 17 voditeljev članic EU je v pismu pozvalo k spoštovanju pravic oseb skupnosti LGBTQ+. Slovenskega premierja Janeza Janše ni bilo med podpisniki.
Dogodek, Gala Hala, vir: osebni arhiv Saše Strmšnik
V G7 o uvedbi minimalne obdavčitve dobičkov multinacionalk
V začetku junija so finančni ministri držav G7 (Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA) v Londonu dosegli dogovor o svetovnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v vrednosti najmanj 15 odstotkov. V luči naraščajoče neenakosti in dejstva, da nekatere od največjih svetovnih korporacij sedeže svojih podjetij selijo v davčne oaze ali pa izkoriščajo luknje v zakonu in plačajo zelo malo ali pa celo nič davka, se ta korak zdi zelo smiselen.
Vendar ima tudi ta predlog svojo slabo stran. Predvideva namreč, da bi razliko do minimalne obdavčitve obračunala država, v kateri ima multinacionalka sedež, ne pa država, v kateri bi podjetje ustvarilo prihodke. Taka ureditev bi tako utegnila nesorazmerno koristiti bogatejšim državam, v katerih imajo multinacionalke sedeže. Poleg tega je po mnenju nekaterih 15-odstotna minimalna obdavčitev prenizka.
Vaše starejše sestre