Dolgo je že odkar sem očarana občudovala Ameriko in ameriško kulturo. No, seveda kulturo ZDA. Ameriški filmi, ki so tako popularni na našem delu sveta ne prikažejo celotne ali realne slike njihovih življenj. Zagotovo precej izkrivljajo njihovo politiko … Vsaj tisti, ki sem si jih kot otrok ogledala. Z odraščanjem pa me je začel zanimati prav ta aspekt njihovega življenja. Najbrž se je začelo s fenomenom Baracka Obamo, ki sem mu ob njegovi ponovni izvolitvi na mesto predsednika celo čivknila čestitke.
Seveda ni noben politik popoln. Vsak dela napake, vsak se bori za neke svoje interne interese. Tudi ameriški prvi črni predsednik se je. Vendar pa me je vsaj del njegovega programa navduševal. Bil je napreden, podpiral večjo enakopravnost med vsemi družbenimi sferami (ženske, manjšine, tujci) in spodbujal socialno pomoč. Prav tako sem bila in še vedno sem velika podpornica njegovega projekta Obamacare, ki se je zavzemal za večjo enakopravnost na področju zdravstva. Pa ne iz gospodarskega vidika, temveč družbenega.
Verjetno zato ni presenetljivo, da ob vzponu vlade Donalda Trumpa nisem bila najbolj navdušena. Njegova prepričanja so bila v večini primerov ravno nasprotna z Obamovimi in tako tudi z mojimi. Že od samega začetka je poskušal razveljaviti ukrepe, za katere se je boril prejšnji predsednik. Zahteval je strožjo protimigrantsko politiko, manjše pravice za LGBTQ+ skupnost, poskušal je razveljaviti program Obamacare.
Pred dnevi je medij Politico poročal, da naj bi se Trumpova administracija trudila, da bi razvrednotili zakon, ki je LGBTQ+ skupnost varoval pred diskriminacijo. S tem bi lahko zdravniki na podlagi etičnih ali verskih prepričanj zavrnili zdravljenje določenih pacientov.
Obamova administracija se je za uveljavitev takšne zaščite odločila, ker so strokovnjaki na področju zdravstva opozarjali na diskriminacijo, ki jo doživlja LGBTQ+ skupnost. Nekaterim je bila zaradi njihove spolne usmerjenosti zdravniška pomoč celo odrečena. Zakon pa je prvič v zgodovini zajel tudi transeksualno skupnost ter zaščitil ženske, ki so v preteklosti splavile.
Alex Bollinger je v članku za LGBTQ Nation opozoril, da je Center za napredek ZDA ugotovil, da je kar 29 odstotkov odraslih transeksualnih oseb že doživelo zavrnitev zdravljenja zaradi njihove spolne identitete. Prav zaradi takšne diskriminacije se pripadniki LGBTQ+ skupnosti veliko težje odločijo za obisk zdravnika. Dejstvo, ki je v času pandemije še toliko bolj zaskrbljujoče.
Z ukinitvijo člena proti diskriminaciji glede na spolno usmerjenost bi stopili bližje represiji in na nek način upravičili diskriminatorno vedenje - nekaj kar trenutni predsednik ZDA že počne s svojim javnim nastopanjem.
V Sloveniji prepoved diskriminacije na področju zdravstva uveljavlja Zakon o pacientovih pravicah. Pri nas je tako pacient zakonsko upravičen do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi ne glede na spol, narodnost, raso ali etično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino. S tem členom je tako zaščitena tudi LGBTQ+ skupnost.
Vendar pa se v času svetovne pandemije na zakone ne moremo popolno zanašati niti mi. V času svetovnih kriz se namreč zelo lahko uveljavlja represija in diskriminacija nad prebivalstvom, pa čeprav zakoni to preprečujejo.
M. P.