Onesnažen zrak z delci (PM), ki je večinoma posledica zgorevanja fosilnih goriv, je veliko večji morilec kot so tuberkuloza, hiv/aids, kajenje cigaret, in celo kot vojne. Današnja raven onesnaženosti v povprečju za vse ženske, moške in otroke po vsem svetu skrajša pričakovano življenjsko dobo za skoraj dve leti, v primerjavi z življenjsko dobo, ki bi jo imeli, če bi bila koncentracija trdnih delcev povsod na ravni, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje kot varno.
Ko govorimo o delcih, govorimo pravzaprav o mešanici trdih in tekočih snovi, ki so razpršene v zraku. Sestavljeni so iz ogljika in različnih škodljivih snovi, ki se vežejo nanj (na primer strupene kovine in organske spojine). Delci so različnih velikosti. Manjši kot so, globje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.
Kako onesnažen zrak z delci vpliva na naše telo?
Delci PM10 (s premerom manj kot 10 mikrometrov) so dovolj majhni, da lahko prehajajo skozi dlačice, ki jih imamo v nosu. Po dihalnih poteh potujejo v pljuča in povečajo tveganje za razvoj raka. Interakcija delcev s celicami v pljučih lahko povzroči tudi vnetje, draženje in zavira pretok zraka, kar poveča tveganje za pojav pljučnih bolezni in za poslabšanje že obstoječih stanj, ki otežujejo dihanje. Vpliva lahko na primer na nastanek oz. poslabšanje kronične obstruktivne pljučne motnje (KOPB) ali astme, pojasnjujejo podatki indeksa AQLI, ki prikazuje, kako koncentracije onesnaženega zraka vplivajo na pričakovano življenjsko dobo.
Še bolj nevarni so še manjši delci PM2,5 s premerom manj kot 2,5 mikrometra - le 3 odstotke premera človeških las. Poleg tega, da prispevajo k tveganju za pljučno bolezen, delci PM2,5 prehajajo še globlje, kar lahko med drugim povzroči večjo viskoznost krvi, nastanek krvnih strdkov, zvišan krvni tlak - to pa lahko vodi v nastanek srčnega infarkta ali možganske kapi. Dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča in pospešuje tudi razvoj arterioskleroze.
V zadnjih letih so raziskovalci začeli opažati, da je onesnaženje s PM povezano tudi z nižjo kognitivno funkcijo. Sklepajo, da lahko PM2,5 v krvnem obtoku povzročijo hitrejše staranje možganov zaradi vnetja. Poleg tega lahko poškoduje belo snov možganov, ki omogoča komunikacijo različnih regij možganov. Poškodbe bele snovi, na primer zaradi zmanjšanega pretoka krvi, ki ga lahko povzročijo PM2,5, so povezane z Alzheimerjevo boleznijo in demenco.
Majhna velikost delcev PM2,5 omogoča tudi, da ti delci potencialno ostanejo v zraku tedne in potujejo več sto ali tisoč kilometrov. To povečuje verjetnost, da jih bodo vdihovali ljudje, preden se srečajo s tlemi. Na splošno velja, da je v frakciji PM10 približno 70 odstotkov mase delcev, ki so manjši od 2,5 mikrometra.
Če se trenutne ravni onesnaženosti z delci ne spremenijo, to pomeni, da povprečen človek izgubi približno 1,9 let življenja, v primerjavi z življenjsko dobo, ki bi jo imeli, če bi bila koncentracija trdnih delcev povsod na ravni, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje kot varno. Za primerjavo, kajenje cigaret vodi do skrajšanja svetovne povprečne pričakovane življenjske dobe za približno 1,8 leta. Uživanje alkohola in drog skrajša pričakovano življenjsko dobo za 11 mesecev, onesnažena, nevarna voda pa za 7 mesecev. Hiv/aids skrajša življenje za 4 mesece, malarija za 3 mesece, vojne in terorizem pa le za 18 dni. Torej je vpliv onesnaževanja s trdnimi delci na pričakovano življenjsko dobo primerljiv z učinkom kajenja, dvakrat večji kot pri uživanju alkohola in drog, trikrat večji kot pri nevarni vodi, petkrat večji kot zaradi hiv/aidsa in 29-krat večji kot zaradi vojn in terorizma.
Čeprav imajo številna druga tveganja, kot so hiv/aids, tuberkuloza ali vojna, večji vpliv na prizadete, pa prizadenejo veliko manj ljudi. Tisti, ki so leta 2016 umrli zaradi virusa hiv/aidsa, so v povprečju umrli stari slabih 53 let - torej 20 let mlajši, kot je bila pričakovana življenjska doba povprečnega človeka istega leta. Ker pa je 37 milijonov ljudi, ki jih je prizadela bolezen, majhno število v primerjavi s 5,9 milijard ljudi, ki dihajo onesnažen zrak, je skupni vpliv onesnaženja zraka veliko večji.
Neenakosti se odražajo tudi v onesnaženosti zraka
Tako kot pri drugih tveganjih za javno zdravje, je tudi tveganje zaradi onesnaženega zraka odvisno od tega, kje živiš. Težave z onesnaženostjo zraka z delci imajo predvsem Azijske države. Na primer v Indiji bi znižanje koncentracije delcev na raven, ki je skladna s smernicami WHO, povprečno pričakovano življenjsko dobo ljudi, ki tam živijo, povečalo za 5,2 leti, na Kitajskem pa za 2,3 leta. Za primerjavo, V ZDA, kjer je onesnaženje zraka manjše, se pričakovana življenjska doba skrajša za 0,02 leti, v primerjavi z ravnjo, skladno s smernicami WHO, na Poljskem za 0,8 let, v Sloveniji pa za 0,4 leta.
Čeprav nekateri delci izhajajo iz naravnih dejavnikov, kot so prah, morska sol in požari, večino onesnaževanja s PM2,5 povzroča človek.
Dejstvo, da kurjenje premoga onesnažuje zrak, je znano že nekaj časa. Danes je izgorevanje fosilnih goriv vodilni svetovni vir antropogenih PM2,5, ki deluje po treh različnih poteh. Elektrarne na premog in industrijski objekti proizvajajo plin žveplovega dioksida, ki reagira s kisikom in nato z amoniakom v atmosferi ter tvori delce sulfata. Pri zgorevanju, ki nastane pri visokih temperaturah, na primer v motorjih vozil in v elektrarnah, se sprošča dušikov dioksid, ki v zraku tvori delce nitrata. Nazadnje, dizelski motorji, elektrarne na premog in kurjenje premoga za gospodinjsko rabo vključujejo nepopolno izgorevanje. Del presežka ogljika iz goriva postane črni ogljik, sestavni del PM2,5.
Ljudje proizvajajo PM2,5 tudi z izgorevanjem biogoriv, kot so les in ostanki pridelkov za gospodinjsko kuhanje in ogrevanje. V mnogih delih sveta je prispevek rabe biogoriv k onesnaženju s trdnimi delci primerljiv s prispevkom fosilnih goriv. Požiganje biomase - gozdov, savan in ostankov pridelkov na poljih (za čiščenje zemljišč za kmetijstvo) je tudi pomemben vir onesnaževanja z delci.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
V Sloveniji je izvor onesnaženja z delci večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih (Ljubljanska kotlina), v slabo prevetrenih kotlinah so vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov (Zasavska in Celjska kotlina).
Leta 2019 so bile ravni delcev PM10 nižje kot leta 2018 poprej, na kar je v veliki meri vplivala ugodna vremenska situacija. Kot je navedeno v zadnjem letnem poročilu Agencije RS za okolje (ARSO), je "odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju omogočila boljše razredčevanje izpustov". Število prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 mikrogramov na kubični meter) je v letu 2019 preseglo vrednost 35, ki je dovoljena za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih - v Celju in v Ljubljani. Do večine preseganj v letu 2019 je prišlo v prvih dveh mesecih. Novembra in decembra so prevladovale ugodne vremenske razmere z veliko padavinami, ki spirajo ozračje, zato so bile ravni delcev večino tega obdobja nizke.
Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Kot je navedeno v omenjeni raziskavi ARSO, je najvišja povprečna letna vrednost 34 mikrogramov na kubični meter bila, tako kot že vrsto let, zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center.
Ravni delcev PM2,5 spremljajo na štirih merilnih mestih – Maribor Vrbanski plato, Ljubljana
Bežigrad, Nova Gorica in Iskrba in na nobenem ni bila presežena letna mejna vrednost 25 mikrogramov na kubični meter. "Glede na smernice WHO, pa je povprečna letna raven delcev (PM2,5 mikrogramov na kubični meter) presežena na vseh urbanih merilnih mestih," še navajajo na ARSO.
V obdobju med letoma 2002 in 2019, so izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Med neugodnimi vremenskimi razmerami so ravni delcev še zmeraj višje od standardov kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. Za boljšo kakovost zraka so tako v večji meri zaslužne ugodne vremenske razmere in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru sprejetih načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev, na kmetijsko podeželskih merilnih mestih pa ni opaznega večjega trenda zmanjševanja.
Kot navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), lahko z odgovornim ravnanjem naredimo veliko. Uporabljamo lahko javni promet, dobro izoliramo stavbe, ogrevamo s centralnim daljinskim sistemom, vzdržujemo dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem, ogrevamo na plin, toplotne črpalke ... Če uporabljamo les, je pomembno, da uporabljamo le kakovostna, čista in pravilno posušena drva ali druge oblike pravilno pripravljene lesne mase. Opozarjajo tudi na hudo škodljivost kurjenja onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila in plastike. S tem namreč povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi.
M. L.