Pretežno vroč avgust, ki nam je prinesel privid nekakšne počitniške svobode, je kaj kmalu dobil grenak priokus s poročilom Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Povprečna globalna temperatura ozračja bo že okoli leta 2030 višja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Resnim posledicam se svet več ne bo mogel izogniti. Zdaj moramo narediti vse, kar je v naših močeh, da izboljšamo situacijo. Talibani so po odhodu zahodnih sil prevzeli oblast v Afganistanu. Množice Afganistancev so skušale (in še skušajo) zapustiti državo v strahu pred oblastmi. Priča smo krepitvi polarizacije in ekstremizmov, znova pa so na obzorju nove interpelacije - opozicijski četverček bo najprej vložil interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec. No, da zaključimo na nekoliko bolj vedri noti, slovenski športniki so na olimpijskih igrah v Tokiu osvojili pet medalj.
Nimamo planeta B
Že na začetku avgusta, ko smo covid-19 vsaj navidezno dali na pavzo in uživali nekje v senci, nas je kaj kmalu streznilo poročilo IPCC. Ozračje danes je že za dobro stopinjo celzija bolj vroče, kot je bilo v predindustrijski dobi. Še huje pa je, da v omenjenem poročilu ni scenarija, v katerem bi se svet izognil prestopu praga 1,5 stopinje Celzija, ki so si ga ZDA, EU in več drugih držav zastavile kot cilj v okviru pariškega sporazuma leta 2015. Po ugotovitvah poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
V prihodnjih desetletjih bo podnebne spremembe moč občutiti v vseh regijah. Že zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo prineslo hujše vročinske valove in daljša topla obdobja.
Prav tako pa se moramo pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Talil se bo permafrost, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Spremembe v oceanih bodo vplivale na življenje v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Posledice podnebnih sprememb opažamo že danes, in sicer v vseh kotičkih sveta - ekstremne padavine v Nemčiji in na Kitajskem, brutalne suše v ZDA, uničujoč ciklon na Filipinih in ekstremni dogodki, kot so požari in vročinski valovi, ki smo jim bili priča na primer v Grčiji in Turčiji. Ljudje si bomo do neke mere lahko pomagali s tehnologijo, vendar dejstvo je, da če kmalu korenito ne spremenimo vzorcev obnašanja, nas verjetno čaka temna prihodnost.
Talibani so prevzeli oblast v Afganistanu
Konec avgusta je ameriška vojska po dveh desetletjih zapustila Afganistan. Talibani so ofenzivo sprožili takoj po majski napovedi ZDA, da se bodo njihove sile umaknile. 15. avgusta je padlo glavno mesto Kabul, predsednik Ašraf Gani pa je zapustil državo. Talibani so tako znova prevzeli oblast v državi. Gre za zapleteno zgodbo, v kateri je ključna vkoreninjenost korupcije v afganistanski politiki, na splošno težka politična situacija in v številnih primerih nerazumno vmešavanje zahodnih sil, ki so večinoma bolj gledale na svoje interese, kot na dobro Afganistancev.
V vsakem primeru gre za vse prej kot črno-belo sliko, dejstvo pa je, da so se ob prihodu talibanov na oblast, prestrašile množice ljudi, ki so skušale (in še skušajo) zapustiti državo v strahu pred oblastmi. Zavezniške države na čelu z ZDA pa so začele tudi evakuacije svojih državljanov, ki so delovali v Afganistanu. Iz države so pomagale tudi svojim afganistanskim sodelavcem, s katerimi so sodelovali v zadnjih 20 letih. Konec avgusta pa je skrajna skupina Islamska država pred enim od vhodov na letališče izvedla teroristični napad, v katerem je bilo ubitih več kot 100 ljudi, tudi 13 ameriških vojakov. V okviru vsega tega dogajanja pa na spletu ni manjkalo sovražnih izjav proti beguncem, ki bodo zdaj seveda iskali varen pristan tudi pri nas. Kot je naša Maja opisala v prispevku, ne smemo pozabiti na našo humanost.
Krepitev ekstremizmov
Prvi mož policije Anton Olaj je na zaslišanju parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pojasnil, da je policija med izvajanjem nalog za "pravočasno odkrivanje in preprečevanje odklonskih ravnanj zaznala prisotnost posameznih subkulturnih gibanj". Njihova krepitev je po njegovi oceni neposredno vezana na krepitev polarizacije evropskega političnega prostora. Izpostavil je, da če so nekateri pojavi in že sama simbolika v tujini kaznivo dejanje, temu v Sloveniji ni tako. "Posamezne subkulture, ki bi jih lahko označili za skrajne, se po naših ugotovitvah nasilju (praviloma) izogibajo," je zatrdil Olaj. Poudaril pa je, da se v policiji zavedajo kako pomembno je pravočasno odkrivanje za omejevanje vseh oblik ekstremizma, posebej tistega, ki se lahko spremeni v nasilni ekstremizem. Zato se osredotočajo na prepoznavanje dejavnikov, ki omogočajo pogoje za nastanek in krepitev ekstremizma.
Tesno sodelujejo s tožilstvom, izpostavljajo pa tudi pomembnost sodelovanja s tujimi partnerji in načrtno usposabljanje policistov na vseh ravneh. Tudi pristojne EU agencije in varnostni organi EU ugotavljajo krepitev različnih ekstremizmov. Nekatera tradicionalna, pa tudi nova subkulturna gibanja, ki nastajajo po vzoru iz tujine, pogosto združujejo posameznike, ki so sovražni, nestrpni do drugačnih, opravičujejo uporabo nasilja in podobno, je povzel generalni direktor policije. Po njegovi oceni pa slovenska gibanja ne dosegajo stopnje nasilnosti skupin iz tujine.
Slovenci so na OI osvojili pet medalj
Slovenski športniki so na olimpijskih igrah (OI) v Tokiu osvojili pet medalj - tri zlate (kanuist Benjamin Savšek, kolesar Primož Roglič in plezalka Janja Garnbret), eno srebrno (judoistka Tina Trstenjak) in eno bronasto (kolesar Tadej Pogačar). Tudi številni drugi slovenski športniki so se odlično odrezali, na primer slovenski košarkaši, kljub temu, da morda niso zasedli prvih treh stopničk. Olimpijske igre so letos potekale čisto drugače, pred nevidnim občinstvom, ki je navijalo za ekrani. Za trenutek nas je zamotilo in razveseljevalo bleščeče ter napeto dogajanje na igriščih in progah, kamor se je zlilo nešteto ur priprav in truda športnikov.
Na obzorju znova interpelacije
Opozicijske stranke LMŠ, SAB, SD in Levica bodo najprej vložile interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec. Pri tem bodo počakali, da ministrica okreva od okužbe s covid-19. O ostalih interpelacijah se bodo dogovarjali sproti, v LMŠ pa so že spisali interpelacijo proti okoljskemu ministru Andreju Vizjaku in ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču. Kustečeva je eno interpelacijo prestala že marca, kot smo navedle že v marčevskem naboru mesečnih pet. Tokrat ji opozicija očita predvsem, da še dva tedna pred začetkom novega šolskega leta ni bilo povsem jasno, kako bo potekal pouk.
Sporoči nam, kako se ti zdi naša rubrika mesečnih pet? Vesele bomo tvojih predlogov, pripomb in/ali pohval!
Tvoje starejše sestre