Pogled v nebo. Odštevanje. Ves svet je obstal, ko se je nad Zemljo spustila velika senca v obliki penisa - v vesolje je namreč poletela falično oblikovana raketa Jeffa Bezosa. No, čisto malo pred njim je na podoben izlet odletel tudi sir Richard Branson. Medtem je dogajanje med Zemljani bilo vse prej kot umirjeno, magično, zmagoslavno. Slovenija je (burno) prevzela predsedovanje Sveta EU, protestniki so polnili kubanske ulice, vohunski program Pegasus izraelskega podjetja NSO Group pa je pretresel številne novinarje, vladne uradnike in aktiviste za človekove pravice, ki uporabljajo pametne telefone. Je pa res, da je Evropska komisija sredi julija objavila paket zakonodajnih predlogov, s katerimi namerava zmanjšati emisije do leta 2030. Skrajni čas. Posledice podnebnih sprememb bomo čutili še lep čas, tudi če bi nam nekako do jutri uspelo popolnoma prekiniti emisije.
Milijarde za polet "letečega penisa" v vesolje
Tej novici se seveda ni bilo moč izogniti. Jeff Bezos, Elon Musk in sir Richard Branson - trije mušketirji, vsak od njih bolj poln denarja (bolj ali manj pridobljenega na plečih njihovih bolj ali manj izkoriščanih zaposlenih, davkoplačevalcev in zvestih uporabnikov njihovih storitev), kot si to navadni smrtniki sploh lahko predstavljamo, so svoje milijone porabili za izlet v vesolje.
Bezos, najbogatejši človek na svetu, se je prejšnji teden s svojim Blue Origin izstrelil v vesolje, nekaj dni po tem, ko je Branson storil enako z Virgin Galactic. Musk, nekdaj najbogatejši človek na svetu, se s svojim SpaceX še ni pridružil tekmecoma v vesolju, je pa kupil vozovnico za vožnjo z Bransonom. Upajmo, da je vsaj njihov ego nekoliko potešen - v nasprotju s še vedno na milijone lačnih ust na svetu, z zevajočim prepadom med bogatimi in revnimi ter z ekološkim sistemom, ki se šibi pod težo našega potrošništva, (tehnoloških) igračk in človeške nenasitnosti. Res, iskrene čestitke. Saj veste. Velik korak za posameznika in velik polet nazaj za človeštvo.
Načrt Evropske komisije za 55-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030
Lansko leto so se voditelji EU zavezali, da bodo do konca tega desetletja zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Zdaj pa je nastopilo spreminjanje obljub v dejanske politike za omejitev nevarnega globalnega ogrevanja. Evropska komisija je sredi julija objavila paket zakonodajnih predlogov, s katerimi namerava zmanjšati emisije do leta 2030, do leta 2050 pa bo poskušala doseči podnebno nevtralnost. Od opuščanja motorja z notranjim izgorevanjem do zaščite gozdov, noben sektor gospodarstva EU ne bo ostal nedotaknjen.
Takšne spremembe bodo verjetno precej drage tudi zate in zame. Ena izmed raziskav je pokazala, da bi se lahko zaradi predlogov komisije na primer stroški vožnje povečali kar 373 evrov letno, četudi nameravajo zaščititi najranljiveše posameznike v družbi. Ta planet je naš dom in skrajni čas je, da začnemo kot skupnost bolje skrbeti zanj. Vedno bolj pomembno pa je tudi, da budno spremljamo, kako se vse te spremembe odvijajo. EU pa ni edina, ki skuša zmanjšati svoj ogljični odtis. Na primer, v juliju je Kitajska v okviru prizadevanj države za boj proti podnebnim spremembam lansirala največji sistem za trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida na svetu, Grenlandija pa je prenehala izdajati nova dovoljenja za iskanje in črpanje nafte ter plina.
Slovenija je 1. julija za šest mesecev prevzela predsedovanje Sveta EU
Slovenski premier Janez Janša je ob prevzemu vodstva Sveta EU znova razburkal morja glavnih institucij EU, se pritoževal zaradi dvojnih standardov in cenzure ter povečal verjetnost za grenke spore v prihajajočem šestmesečnem slovenskem predsedovanju. Dogajalo se je marsikaj. Že prvi dan slovenskega predsedovanja je Janša na Brdu pri Kranju, kjer je slovenska vlada gostila Evropsko komisijo, pokazal fotografijo dveh slovenskih sodnikov na pohodniški ekskurziji s socialdemokratskima politikoma. S tem je želel podpreti svojo domnevo, da slovensko sodstvo politizirajo njegovi nasprotniki. To je sprožilo verigo jeznih odzivov - podpredsednikom Komisije Frans Timmermans je celo zavrnil udeležbo na skupinskem fotografiranju.
Naslednji dan pa je notranji minister je Aleš Hojs s skrivnostnim komentarjem o "prašičih", ki po njegovem mnenju sedijo v najvišji birokraciji EU, zlil olja na ogenj. Kasneje je sicer dejal, da v mislih ni imel Timmermansa, vendar ni izdal, na koga točno je komentar letel. Kakorkoli, Janša je na brifingu na Brdu bruseljskim novinarjem pokazal še 15-minuten video, ki je prikazoval njegove levo usmerjene politične nasprotnike v Sloveniji kot tiste, ki dejansko omejujejo svoboščine in preganjajo novinarje. No ja. Kljub temu, da naš politični sloves na evropskem parketu trpi, pa nas vztrajno razveseljujejo slovenski športniki, ki na olimpijskih igrah dosegajo več kot odlične rezultate.
Kubanske ulice polne protestnikov
Več tisoč Kubancev se je 11. in 12. julija odpravilo na ulice. Kuba ima eno najnižjih stopenj smrtnosti zaradi covida v regiji, toda otok so močno prizadele nove različice. Razvoj lastnih cepiv je bila državna prioriteta številka ena, vendar državi primanjkuje denarja za uvoz drugih osnovnih zdravil in živil. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je kritiziral kubanski režim, ker ni zadostil najosnovnejšim potrebam ljudi. Dejstvo pa je, da politike ZDA že desetletja pomagajo ustvarjati takšna pomanjkanja. Tudi ukrepi prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa so prispevali k temu - med drugim je omejil potovanja na Kubo in prepovedal finančne transakcije. Potem pa je udarila pandemija, ki je zadala močan udarec turizmu - enemu zadnjih virov tujih prihodkov na Kubi. Trenutni ameriški predsednik Joe Biden ni preklical nobene Trumpove sankcije.
S širjenjem #SOSCuba na Facebooku se je pojavilo tudi ogromno lažnih profilov iz drugih držav, ki objavljajo fabricirane medijske vsebine in s tem dodatno podžigajo nemir v državi, ki je že tako ali tako na kolenih. V zadnjih letih je sicer bil na Kubi blokiran internetni dostop do disidentskih blogov in spletnih mest z novicami, ki jih financira ameriška vlada, vendar so bile večje mednarodne novičarske spletne strani vseeno dostopne. Proti koncu meseca so ZDA zaradi zatiranja protestov (na Kubi so oblasti aretirale več kot 5000 ljudi, med njimi je tudi več kot 120 aktivistov in novinarjev) uvedle nove sankcije proti otoku.
Po svetu je odmevalo razkritje obsežne vohunske akcije
Vohunski program Pegasus, ki ga je ustvarilo izraelsko podjetje NSO Group in ga prodajalo predvsem vladam, je izkoristil varnostne luknje v programski opremi pametnih telefonov, da je dobil dostop do številnih zasebnih podatkov, kot so SMS-sporočila, elektronska pošta, fotografije in videoposnetki, seznam stikov in podatki o lokaciji uporabnikov. Lahko je tudi snemal klice in aktiviral kamero ter mikrofon. Od NSO Group je ta vohunski program ob odobritvi izraelske vlade kupilo več držav, med drugim tudi Madžarska. Pegasus je bil uporabljen pri poskusih vdora, pa tudi pri uspešnih vdorih v pametne telefone novinarjev, vladnih uradnikov in aktivistov za človekove pravice.
V razkriti dokumentaciji so svetovni mediji odkrili več kot 50.000 telefonskih številk posameznikov iz 50 držav. Večji del telefonskih številk so povezali z desetimi državami, in sicer z Madžarsko, Azerbajdžanom, Bahrajnom, Indijo, Kazahstanom, Mehiko, Marokom, Savdsko Arabijo, Ruando in Združenimi arabskimi emirati. Na seznamu so bile med drugim številke francoskega predsednika Emmanuela Macrona, južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose, članov savdske kraljeve družine, več kot 600 politikov in vladnih uradnikov ter 189 novinarjev. Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec je v luči te afere sporočil, da je Knovs lani dobil namige o možni zlorabi vohunske programske opreme v Sloveniji, ne vedo pa, za katero opremo je šlo.
Sporoči nam nam, kako se ti zdi naša nova rubrika mesečnih pet? Vesele bomo tvojih predlogov, pripomb in/ali pohval!
Vaše starejše sestre