Novela zakona o varstvu javnega reda in miru je padla, vendar komaj - skoraj polovica poslancev je glasovala za ta predlog, ki je naletel na številne kritike, da gre enostavno za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblast. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je ministra Vaska Simonitija opomnila, da je vlada dolžna zagotoviti neodvisnost in ustrezno financiranje javne službe, ki jo zagotavlja Slovenska tiskovna agencija (STA). Te dolžnosti vlada ne izpolnjuje že 277 dni. V Teksasu je zdaj prepovedana umetna prekinitev nosečnosti od trenutka, ko se zazna srčni utrip zarodka, kar običajno nastopi šest tednov po zanositvi. Krčenje brazilskega amazonskega gozda je doseglo najvišjo letno raven v desetletju, na vrhu Grenlandije pa je prvič deževalo.
Globe za nedostojno vedenje?
Državni zbor (DZ) ni sprejel novele zakona o varstvu javnega reda in miru. Za predlog je glasovalo 43 poslancev, proti pa jih je bilo 44. Naj povzamemo.
Najprej so koalicijske poslanske skupine sprva predlagale globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Seveda je tak predlog naletel na številne kritike, da gre enostavno za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblasti, zato je koalicija predlog razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov. Predlog je tako predvidel, da se z globo kaznuje tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".
Vendar v opoziciji so še vedno menili, da namen takšnega predloga ostaja enak (utišati kritike oblasti). Treba je izpostaviti tudi, da že sedanji zakon o javnem redu in miru kaznuje nedostojno vedenje. Državni zbor torej ni sprejel novega zakona o varstvu javnega reda in miru - še vedno pa je skoraj polovica poslancev glasovala za predlog.
Saga (ne)financiranja STA se nadaljuje
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije (STA) zdaj traja že 277 dni (o tem smo starejše sestre pisale že v tem prispevku). Temu, da je v skladu z nacionalno zakonodajo vlada dolžna zagotoviti neodvisnost in ustrezno financiranje javne službe, ki jo STA zagotavlja, je nedavno pritrdilo tudi slovensko vrhovno sodišče. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova pa je v pismu ministru za kulturo Vasku Simonitiju opozorila, da ta obveznost velja ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o javni službi, izpostavila pa je tudi, da je komisija že večkrat izrazila resno zaskrbljenost in pričakovanje do slovenske vlade v povezavi z STA, nazadnje v letošnjem poročilu o vladavini prava.
Slovenske oblasti so v začetku letošnjega leta pri komisiji notificirale državno pomoč STA v tem letu v vrednosti 2,5 milijona evrov. Evropska komisija je sicer večkrat izpostavila, da njena odobritev ni potrebna. Slovenske oblasti je pozvala tudi k umiku notifikacije o financiranju STA, vendar slovenska stran tega ni storila. Nato je komisija aprila državno pomoč odobrila. Čeprav je komisija aprila potrdila, da je financiranje STA povsem v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh, je bila obveščena, da STA še vedno ni prejela nobenih finančnih sredstev za dejavnosti v tem letu.
V Teksasu prepoved splava po šestih tednih nosečnosti
V Teksasu je zdaj prepovedana umetna prekinitev nosečnosti od trenutka, ko se zazna srčni utrip zarodka, kar običajno nastopi šest tednov po zanositvi. Ta zakon omogoča zasebnim državljanom, da vlagajo civilne tožbe in v primeru uspeha iztržijo najmanj 10 tisoč dolarjev.
V Teksasu je začel veljati najradikalnejši zakon proti splavu v ZDA, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti v trenutku, ko se zazna srčni utrip zarodka, kar je običajno šest tednov po zanositvi. Zakon se torej zanaša na to, da bodo državljani tožili drug drugega, zalezovali nosečnice in nadlegovali vse, ki jim bodo pomagali pri splavu. Zakon bi lahko ustavilo vrhovno sodišče, ki pa je glasovalo proti njegovi zaustavitvi. Za zaustavitev so glasovali štirje sodniki, pet pa jih je bilo proti. Zakon je sprejela republikanska večina teksaškega kongresa, maja letos pa ga je podpisal republikanski guverner Greg Abbott.
Krčenje amazonskega gozda se pospešuje, na poledenelem vrhu Grenlandije pa je prvič deževalo
Krčenje brazilskega amazonskega gozda je doseglo najvišjo letno raven v desetletju. Med avgustom 2020 in julijem 2021 je gozd izgubil 10.476 kvadratnih kilometrov. Gre za površino, ki je skoraj sedemkrat večja od Londona in 13-krat večja od New Yorka, kažejo podatki, ki jih je objavil Imazon, brazilski raziskovalni inštitut.
Na vrhu ogromne ledene odeje, ki pokriva Grenlandijo, pa je prvič deževalo. Temperature so na vrhu 3216 metrov običajno precej pod lediščem, padavine pa so jasen znak podnebne krize. Dež je padal v izjemno vročih treh dneh na Grenlandiji, ko so bile temperature ponekod višje od povprečja. Posledično je bilo po večini Grenlandije opaziti taljenje na območju, ki je približno štirikrat večje od Velike Britanije.
Če bi se ves grenlandski led stopil, bi se svetovna gladina morja dvignila za približno 6 metrov. To bi se seveda dogajalo v obdobju stoletij ali tisočletij. Toda površina ledu na Grenlandiji, ki se je stopila, že ogroža svetovna obalna mesta. Grenlandski led se topi hitreje kot kadarkoli v preteklih 12 tisoč letih, so ocenili znanstveniki.
Javnost je vedno bolj razdeljena
Piše se leto 2021 in tehnologija ter znanost se premikata s polno paro. Imamo čisto tanke televizorje, pametne telefone, klimatizirane avtomobile ... Vendar ljudje smo vedno bolj razdeljeni.
Konec septembra se je na zatožni klopi znašlo cepivo Janssen - ob usodnih zapletih, ki jim je podlegla 20-letnica potem, ko se je cepila s tem cepivom. Strokovnjaki so potrdili, da gre za možen stranski učinek cepljenja (lahko se zgodi pri enem primeru na 100.000 cepljenih). Pa omenimo še, da številne države (na primer Velika Britanija, ZDA in Portugalska) mlajšim ženskam odsvetujejo cepljenje z vektorskimi cepivi, kot je Janssen (obstajajo cepiva, ki so bolj varna zanje). Aja, pa da so na isti dan za posledice okužbe s covid-19 umrli trije bolniki.
Seveda je res, da ima to cepivo - kot vsako drugo - možne stranske učinke. V ušesih pa še vedno odmevajo poteze trenutne vlade, ki ljudi (posredno) silijo v cepljenje, zavožena (in draga) PR strategija, pa takšne poteze, kot je na primer podaljšana veljavnost zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva do 31. decembra, ki delavcem omogoča 80-odstotno ali pa 100-odstotno denarno nadomestilo za odrejeno karanteno oziroma odsotnost z dela zaradi razlogov višje sile - ne vključuje pa samozaposlenih, ker naj ti ne bi spadali pod kategorijo "delavcev". Če hočemo "pregurati" to pandemijo, bomo morali stopiti skupaj. Prvi korak za to pa so politike, ki niso razdiralne. Aja, pa še to, da se "cepilci" in "anti-cepilci" nehamo napadati med sabo.
Sporoči nam, kako se ti zdi naša rubrika mesečnih pet? Vesele bomo tvojih predlogov, pripomb in/ali pohval!
Tvoje starejše sestre