Lepota. Koncept, ki so ga opevali že v antiki, najbrž pa tudi še veliko pred tem. Le kdo še ni slišal mitološke pripovedke o lepi Heleni, najlepši Zemljanki, ki jo je »ugrabil« Perzej ter s tem zanetil Trojansko vojno? Tu pa so tudi viteški boji za prelestne mladenke ter srhljivke o ženskah, ki so s svojo lepoto uročile nič hudega sluteče nedolžne moške. No, slednje konec koncev ni mit, temveč le izgovor za prešuštvo.
Od opevanja oblin, do zdravja in nege
Koncept lepote je raznolik, spreminja se skladno s spreminjanjem človeštva. Če so nekoč slavili ženske obline, so kasneje v modo prišli ozki pasovi, na Kitajskem majcena ženska stopala. Danes je moden »zdrav« in aktiven videz. Lesketajoči lasje, izoblikovano telo, mišice … in sijoča gladka koža, kot da bi bile ženske v srednjih letih še vedno najstnice.
Zato seveda ni nič kaj čudnega, da so videoposnetki z nasveti, kako izvajati tisto »pravo« in »najboljšo« rutino za negovano in gladko kožo tako priljubljeni. Na družbenih omrežjih se ogledi tovrstnih posnetkov štejejo v milijonih. Če nisi dosegel šestmestne številke, v resnici nisi prav uspešen vplivnež.
Nekaj, kar je še toliko pomembneje mlajšim generacijam, ki svojo identiteto dandanes izoblikujejo tudi prek delovanja v digitalnem okolju. In seveda je delovanje otrok povezano s posnemanjem. Posnemanjem pomembnih odraslih, ki so lahko njihovi starši, njihovi starejši bratje in sestre, drugi sorodniki, družinski prijatelji ali pa tudi slavni obrazi družbenih omrežij.
Tu pa je seveda tudi težnja po ugajanju, po tem, da ostaneš del množice, del skupine. Da se ne počutiš izločenega. In če so nas nekoč učili tistega vsem znanega reka »Če tvoj prijatelj skoči skozi okno bloka, to še ne pomeni, da moraš to narediti tudi ti,« se zdi, da bi današnja mladina kar serijsko sledila prvemu »skakalcu«. Ker bi s tem ostali del skupine … pa tudi, ker bi to zagotovo prineslo oglede.
Je torej čudno, da se je obsežna kozmetična rutina za nego kože kot požar razširila tudi med generacijo alfa? Zagotovo je po eni strani pričakovano. Nič čudnega ni, da se otroci igrajo z »mamino šminko«. A ob tem pozabljamo, da imajo lahko nekateri tovrstni izdelki tudi hude posledice, tako psihološke kot tudi zdravstvene. Tokrat se bomo osredotočili na slednje – fizične posledice neprimerne uporabe kozmetičnih izdelkov pri prednajstniških otrocih.
'Lepi otročki': Za mlajše otroke je primerna le otroška kozmetika
Cosmetokoreksia. Gre za obsedenost z lepoto in lepotilno kozmetiko, ki se pojavlja pri generaciji alfa (otroci, rojeni po letu 2010). Ta obsesija se je med mladimi deklicami in dečki razširila tako hitro, kot uporaba pametnih naprav in družbenih omrežij. Tik Tok in Instagram sta polna prednajstniških influencerjev, ki prek videoposnetkov (ali fotografij) delijo svojo rutino nege kože in ličenja. Pri tem pa promovirajo uporabo kozmetične izdelke, ki nikakor ni primerna za njihovo mlado kožo.
Trend pa ni prisoten le v ZDA, kjer so ti mladi vplivneži sicer še toliko bolj razširjeni (hči Kim Kardashian North West je ena tistih, ki na družbenih omrežjih pogosto delijo tovrstne kozmetične nasvete), temveč tudi v Evropi in celo na pragu naše države – v Italiji in na Hrvaškem.
V luči tega smo se z vprašaji obrnile na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer so nam pojasnili, kakšne posledice lahko neprimerna kozmetika povzroči nežni otroški koži.
»Za mlajše otroke je primerna le otroška kozmetika,« poudarja dr. med. Viviana Golja z NIJZ. Pri takšni kozmetiki se namreč upošteva, da so otroci še posebej občutljivi na škodljive učinke določenih kemikalij. Proizvajalci namreč varnost izdelka ocenijo na podlagi uporabljenih sestavin za predvideno skupino uporabnikov. »Otroška kozmetika vsebuje blažja čistilna sredstva, manjše količine dišav in prilagojen pH, ki je kompatibilen z otroško kožo,« pojasnjuje.
Starši, kje ste?
Pomembno vlogo imajo tu tudi starši, ki morajo, preden otrokom dovolijo samostojno uporabo izdelka, prebrati opozorila na embalaži in poskrbeti za pravilno uporabo kozmetike. »O tem morajo poučiti tudi otroka,« pove sogovornica.
»Starši naj otroke poučijo tudi o primernih količinah uporabljene kozmetike. Ocena varnosti nekega izdelka je narejena tudi na osnovi predvidljivih uporabljenih količin (količin, ki še dosegajo učinke),« razlaga. V prevelikih količinah namreč lahko tudi raba sicer primernega izdelka izgubi oznako varnosti.
Izdelki morajo imeti sicer na embalaži jasno označeno, ali so primerni za otroke oz. druge oznake, kot na primer: »Hraniti izven dosega otrok.« V kozmetiki se nahaja mešanica kemikalij in znano je, da se je treba pretirani rabi kemikalij izogibati. Zato ima lahko produkt tudi oznako, da je otrokom odsvetovana pogosta raba izdelka.
Če odpremo katero od družbenih omrežij in si ogledamo videoposnetke, o katerih smo pisali na začetku, pa se zdi, da so tovrstne oznake nepomembne. A Goljeva poudarja, da je izjemno pomembno, da posameznik izbere kozmetiko, ki mu je tudi namenjena. Za otroke moramo tako izbrati otroško kozmetiko, za nego zrele kože pa izdelke, ki so namenjene zreli koži. »Slednje lahko namreč vsebujejo sestavine, neprimerne za stik z otroško kožo.«
Nevarnosti, ki prežijo na nežno otroško kožo
Najbrž nihče dojenčkove nežne kože ne bi negoval s kremami za odrasle. Prav tako je verjetno popolnoma jasno, da se je treba izogibati sestavinam, na katere smo alergični (ne le pri njihovem zaužitju, temveč tudi pri nanosu na kožo).
Zakaj se torej zdi, da ta previdnost s približevanjem najstniškemu obdobju otroka nekoliko izgubi? Zakaj bi odobrili uporabo produktov, na katere sicer otrok ni alergičen, a mu lahko zaradi svojih sestavin prav tako povzročijo zdravstvene težave? »Neprimerna uporaba kozmetičnih izdelkov lahko negativno vpliva na nežno otroško kožo, lahko povzroči draženje in preobčutljivost kože, nastanek alergij,« je jasna Goljeva.
Svojo vlogo tu odigra tudi trženje kozmetičnih produktov. Ti so namreč glede vonja, videza, oblike, barve ali velikosti včasih oblikovani tako, da so še posebej privlačni za otroke. Tu pa je še ena nevarnost. »Majhni otroci morda celo ne bodo mogli razlikovati med kozmetiko in živili. Obstaja torej tudi nevarnost zastrupitve ali zadušitve s kozmetičnimi izdelki ali deli njihove embalaže,« dodaja sogovornica.
Ob tem vse, ki pri uporabi kozmetičnih izdelkov opazijo neželene učinke, poziva, naj izpolnijo VPRAŠALNIK NIJZ. Izpolnjene vprašalnike namreč analizirajo in uporabijo za oceno vzrokov neželenih učinkov, lahko pa se v preiskavo vpletejo tudi za to pristojne službe. »Tako lahko povečamo varnost kozmetičnih izdelkov in zaščito potrošnikov in oseb, ki so s kozmetiko v stiku tudi profesionalno.« Informacije pa lahko pomagajo tudi pri morebitni spremembi obstoječe zakonodaje.
Igranje s kozmetiko? Da, a pri mlajši otrocih naj bo nadzorovano
Kdaj je torej primerna starost, da se otroci začnejo »igrati« s kozmetiko in ličili? Sogovornica samostojno uporabo kozmetiko svetuje v starosti, ko otroci razumejo njeno pravilno uporabo in so jo tudi zmožni izvajati. Zato predlaga, da se otroci z otroško dekorativno kozmetiko igrajo pod nadzorom odraslih oseb.
To pa ne velja le za mlade deklice. Po kozmetičnih izdelkih namreč vse pogosteje posegajo tudi dečki. Odrasli tako ne smemo zanemariti tudi njihovega vstopa v svet kozmetike in lepotičenja.
»Moška in ženska koža se nekoliko razlikujeta zaradi hormonskih razlik, vendar pa se potrebe po negi v resnici ne razlikujejo,« pravi Goljeva. Pri otrocih je namreč še manj razlik glede nege kože.
»Če pa se pokažejo kakšne težave na koži (npr. prisotnost aken) je dobro, da se otrok pogovori z dermatologom, ki bo svetoval ustrezno nego,« še dodaja.
M. P.