Zemljevid 'mističnega' klitorisa - pot do našega užitka

Ta izjemno občutljivi del ženskega telesa ... Najbrž ste že vse slišale za klitoris. Tisto pomembno zadevico, ki skrbi za naš užitek med spolnim odnosom. Vendar pa - kako dobro jo poznate? Poznate njegovo anatomijo? Velikost? Kje se nahaja? Brez skrbi. Tudi sama do nedavnega odgovorov na ta vprašanja nisem poznala. Niti se mi niso zdeli pomembni. Vendar verjemite, so. Če nič drugega pa vsaj zato, da lahko poučite svojega partnerja/partnerko. In si na ta način zagotovite tudi večji užitek ;)


Vir: Pexels

Ta precej zapostavljen organ je v soj žarometov stopil šele v moderni dobi. A tudi takrat se ga je začelo predstavljati s skoraj nekakšnimi mitološkimi značilnostmi. Ne, ni čaroben, a v resnici nam prav zares lahko skozi ekstazo pričara občutek čarobnosti. Igra namreč ključno vlogo pri spolni stimulaciji in užitku.


Klitoris je v resnici narejen iz enakega tkiva kot penis in ima tako zelo podobno obliko, ki se konča z občutljivim vršičkom, prekritim s ščegetavčkovo kožico. Vendar pa ima klitoris kar dvakrat več živčnih končičev kot penis.


Od vulve do vagine pa vse do klitorisa


Krovni izraz, ki se uporablja za opis vseh zunanjih ženskih spolnih organov, je vulva, vagina pa je notranji organ. Vulva je sestavljena iz velikih sramnih ustnic in malih dramnih ustnic, klitorisa, sramnice, vaginalne odprtine ter drugih anatomskih struktur. Tako velike kot male sramne ustnice pomagajo ščititi notranjost vagine pred zunanjimi okužbami.


Medtem je vagina elastična cev, ki povezuje vulvo z materničnim vratom in maternico. Pokrita je s sluzastim tkivom z lastno mikrobno floro in s specifičnim kiselkastim pH. Ob tem pa igra glavno vlogo hrambe in transporta sperme do maternice in jajcevodov ter za rojstvo dojenčka. V osnovi naj bi bila vafina velika okoli osem centimetrov, vendar pa postane med vzburjenjem zelo prožna in se tako lahko močno razširi (podobno kot penisi v erekciji).


Vir: The Principles of Pleasure

Klitoris je pa ... klitoris, kajne? No, pravzaprav ne. Klitoris v resnici ni tako majhen, kot si marsikdo zamišlja. Skrivnostni organ se namreč v večini skriva v našem telesu in tako ni viden očem. Vidimo lahko le njegovo četrtino ... ta del se imenuje klitorisna kapuca (clitoral hood). A to ni edini del tega izredno zanimivega organa.


Zemljevid po klitorisu


Deli klitorisa, ki jih lahko vidite, vključujejo glavico klitorisa, ki se nahaja na vrhu vulve. Ta majhen del je poln živcev in je zato zelo občutljiv na stimulacijo. Že prej omenjena kapuca klitorisa pa je kožna guba, ki prekriva glavico klitorisa. Tehnično je del malih sramnih ustnic, a včasih je vključena tudi v anatomijo klitorisa.


Notranji deli klitorisa pa se ovijajo okoli sečnice in segajo vse do vrha nožnice. Mednje sodi telo klitorisa, ki je relativno kratko in sestavljeno iz dveh parnih valjev erektilnega tkiva, imenovanih "corpora". Potem so klitorisove noge, ki segajo od okoli pet do devet centimetrov proti medenici. Sestavljene so iz erektilnega tkiva in obdajajo sečnico in vaginalni kanal.


Anatomija klitorisa

Iz erektilnega tkiva pa ke sestavljen še en notranji del klitorisa - žarnice predverja oz. čebulice klitorisa. Te najdemo med nožnico in ob površini vaginalne stene, ob liniji malih sarmnih ustnic. Želite izvedeti zanimivost? Čebuljice se lahko med spolnim vzburjenjem kar dvakrat povečajo in tako s treh oz. štirih centimetrov narastejo do tudi sedem centimetrov.


Potem pa je tu še korenina klitorias, kjer se združijo vsi živci iz vsakega od erektilnih delov klitorisa. Leži blizu površine in na stičišču živčevja, zaradi česar je to področje zelo občutljivo. Zadnji del klitorisne korenine je blizu odprtine sečnice.


Erektilna funkcija klitorisnega tkiva zahteva dober pretok krvi. K​klitoris je tako gosto prepreleten s krvnimi žilami. Telo klitorisa pa prekriva ovoj iz vezivnega tkiva. Vendar pa je ob vsem tem za delovanje klitorisa pomembno tudi več drugih dejavnikov, predvsem različnih živcev, ki delujejo na tem področju (od dorzačnega živca, delov pudendalnega živca do kavernoznih živcev). Ti oskrbujejo tudi dele vagine.


Pri nekaterih ljudeh se pri razvoju genitalij pojavijo določene razlike, ki privedejo do interspolnosti. Nekatere od teh vključujejo spremembe na klitorisu in njegov drugačen videz. Prirojena hiperplazija nadledvične žleze, lahko na primer privede do večjega klitorisa, ki je tako bolj podoben penisu.

V preteklosti so kirurgi takšne razlike "popravljali", a v zadnjih letih se je pojavil večji odklon od tovrstnih praks (tako na ravni interspolnih posameznikov kot tudi med zdravniki in raziskovalci). Številni tako zdaj priporočajo odložitev operacije, dokler oseba ni dovolj stara, da se o tem odloči sama. Izjema so seveda primeri, ko lahko takšne anatomske razlike otežijo ali onemogočijo uriniranje. Iz zdravstvenih razlogov je tako takrat potreben čim hitrejši kirurški poseg.

Čas za užitek!


Klitoris za razliko od penisa nima neposredne vloge pri razmnoževanju. Njegovi primarni funkciji sta predvsem in zgolj spolno vzburjenje in užitek med seksom. Še vedno pa poteka več razprav o vlogi anatomije klitorisa pri spolni funkciji in orgazmu.



Tale pomemben "mistični" organ, ki je bil dolga leta zatajen in je pod žaromete konkretneje stopil (no, z veseljem bi rekla davnega, a na žalost ni bilo tako) leta 2005, namreč še vedno skriva marsikatero skrivnost. Pred 17 leti (Bog, takrat sem imela že 10 let) ga je na zemljevid ženskega spolnega užitka postavila avstralska urologinja Hellen O'Connell.


Kako točno deluje vzburjenje klitorisa in kako pridemo do klitorisnega orgazma? Orgazma, ki ga je preljubi psiholog Sigmund Freud (aka morilec ženskega spolnega užitka) v zgodovini označil za "nezrelo obliko orgazma".


Kot sem že izpostavila, se lahko med spolno aktivnostjo pri nekaterih klitoris rahlo pvoeča in postane tako še bolj občutljiv. Stimulacija klitorisa pa lahko neposredno vpliva tudi na pretok krvi v druge spolne organe, vključno s stenami nožnice. Mnoge tako potrebujejo stimulacijo prav klitorisa, da dosežejo ali povečajo svoj orgazem.


M. P.