Čas te lovi, občutek imaš, da se prostor zapira sam vase, tvoje misli pa so prazne. Še včeraj zvečer si znala vso snov, ki si jo že neštetokrat ponovila in pridno vadila. Na izpitu pa se preprosto ne moreš spomniti odgovorov. Vsi izkusimo stres v času preverjanja znanja na tak ali drugačen način, kar ni vedno slabo, lahko nam tudi pomaga. Vendar nekateri ta stres doživljajo v takšni meri, da močno vpliva na njihovo zdravje in uspeh - ta pojav imenujemo testna anksioznost.
Sodeč po podatkih Ameriškega združenja za anksioznost in depresijo, gre za stanje podobno anksioznosti, ki jo lahko občutimo pred in med javnim nastopom. Vključuje hud stres pred, med in/ali po izpitih, zaradi česar ga je nemogoče opraviti tako uspešno, kot bi ga lahko, če se ne bi soočali s takšnim stresom.
Testno anksioznost občutiš z močnim in hitrim bitjem srca, podležeš lahko negativnim opazkam, ki jih nameniš sama sebi. Ljudje, ki trpijo za takšnim stresom med izpitom se večkrat prepričujejo, da bodo spodleteli, bruhali ali/in izgubili nadzor nad sabo. Takšne misli lahko seveda blokirajo sposobnost možganov, da najdejo odgovor na vprašanje, ki ti ga je zastavil profesor. Raziskave kažejo, da zelo anksiozni učenci dosežejo 12 odstotkov nižje rezultate od povprečno anksioznih.
Kako torej ustaviti testno anksioznost?
Najbolj pomembno je, da razviješ dobre študijske navade (pomagaš si lahko s tem prispevkom). Pomaga ti lahko tudi, da veš, kakšno obliko testa lahko pričakuješ, na kak način bo tvoje znanje ocenjevano (na primer koliko odstotkov ti prinese test, koliko odstotkov naloge, ki jih je bilo treba redno oddajati in koliko odstotkov seminarska naloga). Koristno je lahko tudi, da poskusiš simulirati preizkus znanja, preden se soočiš z dejanskim testom.
Pomagaš si lahko tudi s sprostitvenimi tehnikami (najdeš jih v tem prispevku), ali pa z lucidnimi sanjami, kjer lahko prav tako simuliraš test, preden se moraš dejansko soočiti z njim. Tudi pisanje o občutkih, s katerimi se navadno soočaš med testom, lahko pripomore k temu, da zmanjšaš tesnobo. Meni pomaga še, da zjutraj pred izpitom na osvežim snov. Pri tem si pustim dovolj časa, da mi ni treba hiteti in vsake tri minute gledati na uro.
Torej, pripravi se na test, bodi vsaj deset minut zgodnja in poskusi se spodbuditi. Ko to potrebuješ, si lahko v glavi ponoviš, da se vsi počutijo tesnobno pred in med testom, da zmoreš, saj si se pripravljala na test. Ne opazuj, kaj počnejo drugi okoli tebe, raje se osredotoči na papir pred seboj. Preden začneš odgovarjati na vprašanja na hitro preleti test, da dobiš občutek glede vprašanj. Če se počutiš nervozno, globoko vdihni, zapri oči za trenutek, naredi požirek vode in se poskušaj pomiriti - gre samo za en preizkus, tudi če ti tokrat ne uspe, ne bo konec sveta.
Priporočam tudi ogled tega videja:
Izpit na daljavo ima, vsaj po mojih izkušnjah, dobro in slabo stran. Slaba stran je, da nikoli ne veš, ali ti bo tehnologija povzročala težave, tudi če si storila vse, da do motenj ne bi prišlo. Slabo je tudi, da nisi prej s sošolci, s katerimi bi lahko razglabljala o testu, učenju, snovi ali pa o nekih čisto drugih stvareh, ki bi te lahko pomirile, preden pride do pisanja testa. Dobra stran pa je, da delaš iz udobja doma, da lahko pišeš v pižami (no, vsaj v spodnjem delu pižame) in zraven piješ svoj najljubši čaj, ki si si ga pripravila tik pred izpitom, da je še prijetno topel. Tudi spiš lahko dlje, ker se ne rabiš tako urediti in porabljati časa, da prideš do učilnice. Poskusi najti dobre strani in poskusi tiste dejavnike, ki niso dobri, pa jih ne moreš odpraviti, čim bolj zmanjšati.
Pa čim več sreče ti želim!
M. L.