Človeško telo ima 5.000.000 lasnih mešičkov in čeprav se zdijo dlake nadležne in neuporabne, imajo pravzaprav svoj namen. Pomagajo namreč uravnavati telesno temperaturo, prav tako pa pomagajo ščititi telo pred zunanjimi vplivi, kot je umazanija ipd.. Če so telesne dlake tako naravne in tako koristne, zakaj torej ženske porabimo toliko časa za njihovo odstranjevanje?
Vse v imenu lepote, seveda. Postopek odstranjevanja ženskih dlak ni nov, saj ga je mogoče zaslediti že v starem Rimu in Egiptu. Nekatere prve britvice, izdelane iz bakra, so uporabljali v Egiptu in Indiji okoli leta 3000 p. n. š.. Egipčanke so si odstranjevale lase na glavi, sramne dlake pa so veljale za necivilizirane. Rimljanke iz višjega razreda so v 6. stoletju p. n. š. že uporabljale pincete, pemzo in depilatorije, da bi dosegle želen videz, Egipčanke v Kleopatrinem času pa so za metodo, podobno voskanju, uporabljale mešanico sladkorja.
Sodobno dobo odstranjevanja dlak je (morda) spodbudila knjiga C. Darwina iz leta 1871, Descent of Man, s popularizacijo njegove teorije o naravni selekciji. Ta je poudarjala, da ima homo sapiens manj dlak kot njegovi predniki, ker so bili manj poraščeni partnerji spolno privlačnejši. Poraščenost je tako postala vprašanje konkurenčne selekcije.
Tudi skrb za osebni videz je bila pogosto razlog za odstranjevanje dlak. Izdelki za osebno nego, ki odstranjujejo neželene dlake z obraza in telesa, so bili razviti zaradi skrbi glede higiene in osebnega videza. Odstranjevanje dlak je pomagalo preprečiti okužbe z ušmi in drugimi paraziti. Ker lasje zadržujejo znoj, lahko postanejo tudi gojišče bakterij in neprijetnih vonjav. Zaradi tega se je do začetka 20. stoletja britje začelo povezovati z osnovno higieno. Ti isti pomisleki so se pogosto uporabljali za oblikovanje in krepitev identitete in spolnih norm v ameriških kulturah. Podjetja so svoje izdelke za britje tržila tako, da so uporabo izdelka povezovala z večjo privlačnostjo. Do začetka 20. stoletja so bele Američanke višjega in srednjega razreda gladko kožo povezovale z zaželeno ženskostjo.
Odstranjevanje dlak so spodbujale tri različne industrije: industrija ženske mode, industrija moškega odstranjevanja dlak in industrija ženskih revij, ki so prepoznale novo vlogo žensk kot potrošnic in skušale izkoristiti njeno prednost. Najprej se je dvignila višina kril, kar je pomenilo, da bodo razkrite poraščene noge. Nato pa so majice brez rokavov razkrile še roke. Razkrite okončine v spreminjajoči se modi na začetku 20. stoletja so ženske silile k britju pazduh in nog.
Od začetka dvajsetega stoletja so proizvajalci britvic, ki so želeli razširiti svoj trg, spodbujali idejo, da so ženske telesne dlake po naravi moške in nespodobne, pa tudi nehigienične. Gillette je leta 1915 predstavil prvo britvico, namenjeno posebej ženskam, imenovano Milady Decollette. V dvajsetih letih 20. stoletja je nova moda majic brez rokavov in kratkih oblek pomenila, da so bile noge in pazduhe zdaj vidne v družabnih situacijah, zato so oglaševalci izkoristili priložnost in spodbudili ženske k britju nog in pazduh. Tudi moda v 40. letih prejšnjega stoletja in druga svetovna vojna sta prinesli vse pogosteje britje nog. Zaradi vojnega pomanjkanja najlona, ženske niso mogle nositi nogavic vsak dan. Vse več si jih je moralo briti noge, kar jih je pripravilo na mini krilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Do leta 1964 si je 98 odstotkov Američank redno brilo noge.
Z uvedbo bikinija leta 1946 je bila pripravljena podlaga za to, da so si ženske začele briti tudi sramne dlake. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je revija Playboy Hugha Hefnerja predstavila čisto obrite, skopo oblečene manekenke - seksi ženske, oblečene v spodnje perilo, ki so postale merilo za idealen videz. Čeprav pa je Playboy razkazoval svoje ženske lepote, so feministke v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zavračale ideal brez dlak in se zavzemale za naravno žensko telo. Vendar se je izkazalo, da je bil protest kratkotrajen. Brazilski vosek je hitro zavzel sceno. Prvi salon, ki je ponujal popolno odstranjevanje dlak z voskom, se je v ZDA pojavil leta 1987. Novica o tej praksi se je širila predvsem od ust do ust. Biti brez dlak je postalo ponovno moderno. V enem izmed prizorov v priljubljeni seriji Seks v mestu, ki je bila posneta leta 2000) si jo je privoščila celo Carrie Bradshaw.
s. s.
Comments