Videti so občutljivi in skrbni, v resnici pa želijo z osebo le manipulirati. Temni empati - izraz je postal “trend” TikToka, pod tem ključnikom pa je zaslediti posnetke z zloveščimi naslovi, kot je na primer: “Najbolj nevarna osebnost”.

Ne zgodi se ravno vsak dan, da psihologi prepoznajo nov arhetip značaja. O temnih empatih je prvič govorila študija iz leta 2021, objavljeni v reviji Personality and Individual Differences. Raziskovalci so dejali, da gre za posameznike, ki imajo poleg tako imenovanih “temnih lastnosti” tudi visoko stopnjo empatije. V praksi se to odraža pri nekom, ki je videti skrben in vesten, vendar pa te veščine uporablja za uresničevanje lastnega načrta, piše The Guardian.
Afektivna VS kognitivna empatija
A kako lahko te navidezno nezdružljivi lastnosti soobstajata? Izkazalo se je, da obstaja več kot ena vrsta empatije. Zelo skrben tip, ki ga večina od nas razume, se imenuje “afektivna empatija”. “Gre za osebe, ki lahko (do neke mere) čutijo stisko oz. občutke drugih okoli sebe,” pojasnjuje soavtorica raziskovalne študije in izredna profesorica psihologije osebnosti in psihopatologije na Univerzi Nottingham Trent Nadja Heym.
Temni empati so osebe, pogosto osebe z narcistično osebnostno motnjo, ki empatijo izrabljajo za manipulacijo in nadzor drugih ljudi.
“Obstaja pa še ena vrsta empatije, znana kot kognitivna empatija. V tem primeru oseba razume čustva druge osebe, a ji je za njih vseeno. Temni empati s kognitivno empatijo torej razumejo potek misli drugih oseb ter skušajo predvideti njihovo delovanje, s pridobljenimi informacijami pa nato skušajo nadzorovati drugo osebo,” pravi Heymova.
Takšne osebe znajo odkriti šibkosti in negotovosti drugih oseb ter jih izrabiti v svoj prid, se strinja tudi terapevtka in avtorica knjige Disarming the Narcissist Wendy Behary. “Hrepenijo po teh informacijah, s katerimi lahko nato manipulirajo drugo osebo.”
Kot primer navede temnega empata, ki se zelo dobro zaveda, da je njegova žena ponosna na svoje uspehe v službi ter da jih je izjemno pomembno, kako nanjo gledajo v poklicnem življenju. Ker bi ga ob njenem poslovnem uspehu (na primer odlični novi službi) začelo skrbeti, da bo sam potisnjen na stran, začne ženo sramotiti, češ: “Vem, kako pomembno se ti zdi mnenje tvojih uslužbencev, a v tej obleki si videti kot stara vešča v obleki mladenke. Morala bi biti pametnejša.”
Tako kot njihov “bližnji sorodnik” narcis so tudi temni empati teritorialni. Beharyjeva izpostavlja, da je zanje značilno, da te skušajo izolirati od prijateljev, družine, sodelavcev. “Zaradi izolacije je namreč večja verjetnost, da bo oseba dvomila vase, temni empat pa bo tako lažje izkrivil njeno resničnost. Gre torej za le še eno plenilsko taktiko, ki je lahko uspešna le, če ima manipulator izredno dober občutek za ranljivost druge osebe – tu nastopi empatični del,” pravi.
Najbolj presenetljivo odkritje nedavne raziskave temne empatije je, kako razširjen je ta pojav. “Gre za kombinacijo lastnosti, ki jo izraža kar 19,3 odstotka od 1000 anketiranih ljudi,” pravi Heymova. To pomeni, da se ta tip osebnosti pojavlja pri vsakem petem posamezniku v družbi. A ob tem poudarja, da ne gre za to, da ima vsak od teh osebnostno motnjo.
Sebičnost, manipuliranje, poveličevanje samega sebe ter pomanjkanje sočutja in strahu
Temna triada je strokovni izraz za psihopatološki fenomen, ki ga uporabljamo za poimenovanje treh različnih osebnostih lastnosti: psihopatije, narcisizma in makiavelizma, za katere je značilna sebičnost, manipuliranje, poveličevanje samega sebe ter pomanjkanje sočutja in strahu. Pri nekaterih ljudeh se te tri osebnosti prekrivajo.

Temne empate je tako težko prepoznati tudi zato, ker večina pri drugih ne išče lažnega sočutja. Heymova priznava, da je tovrstne laži težko opaziti v romantičnem ali prijateljskem razmerju, kot v službenih odnosih. “V tovrstnih razmerjih je tudi izkupiček temnih empatov manjši, zato se takšne osebe ne trudijo prikrivati svojega pomanjkanja empatije v enaki meri.”
A kljub temu nekaj znakov je. Strokovnjakinja opozarja predvsem na sočutje in prijaznost, ki je izražena le z namenom, da oseba nekaj doseže. Če želimo prepoznati tovrstne manipulacije, moramo biti zato pozorni predvsem na to, ali za tovrstnimi gestami nemara obstaja kakšen prikriti namen. Prav tako pa je lahko dober pokazatelj temnih empatov tudi neusmiljenost, ki jo izražajo do drugih, ter občutek krivde, ki ga zvračajo na druge osebe, ko vse ne gre po njihovih načrtih.
“Lahko traja več let, da ugotovite, ali imate opravka s temnim empatom. Znaki so namreč izredno subtilni,” je dejala Heymova. “Več časa kot boste preživeli z njimi, bolj se boste zavedali njihove kontradiktornosti. Za tem pa morate dobro razmisliti, ali je to nekaj, s čimer se lahko spopadete. Ali lahko živite z njihovim vedenjem?”.
Psihoterapevtka Charlotte Fox Weber pravi, da se temni empati kažejo kot osebe, ki kažejo lažno ranljivost, lažen občutek nepripadnosti, s čimer želijo pri drugih vzbuditi občutek, da jim lahko zaupajo. Druga pogosta taktika pri njih je po besedah psihoterapevtke, da se nenehno vpletajo v življenja drugih ljudi.
Kakšna je v resnici razlika med temnimi empati in narcisi?
Pa imajo oznake, kot so psihopat, narcis in temni empat, kakšno koristno funkcijo. “Res je, da so nekateri od teh izrazov že skoraj pretirano uporabljeni,” pravi Fox Webrova. “Narcizem so na primer nekoč omenjali le grški mitologi, potem terapevti.” Kljub temu pa verjame, da ima izraz temni empat koristno funkcijo. Opominja nas namreč, da lahko neverjetna občutljivost in neobčutljivost sobivata.
Tudi strokovnjaki na tem področju sicer priznavajo, da je težko potegniti ločnico med temnimi empati in narcisi. Klinična psihologinja Ramani Durvasula pravi, da bi lahko šlo le za drugačno poimenovanje, ki ga lepimo na narcistično osebnost. Vendar pa ob tem poudarja, da tudi sama opaža eno pomembno diferenciacijo. Za razliko od narcisa temni empati ne iščejo pozornosti. “Ta element je skoraj nuja pri narcisih, temni empati pa morda slednjega resnično nimajo,” pravi, vseeno pa se zdi, da so vse ostale značilnosti enake narcistični osebnostni motnji.
Tudi narcisi so namreč izjemno dobri v kognitivni empatiji. Sama sicer meni, da veliko prezlahka ljudem nadevamo oznako empata oz. empatije, saj gre pri kognitivni empatiji predvsem za čustveno inteligenco. Za osebo, ki torej prepozna čustva druge osebe, a se z njimi ne poistoveti in ne zmore resnično sočustvovati.
“V resnici gre za strupeno kačo, ki se kamuflira kot nestrupena. To je lahko zelo nevarno,” še poudarja Durvaslova, ki pravi, da je tovrstna kognitivna empatija zelo pogosta tudi pri politikih. “Pravijo, da razumejo naše trpljenje. Pa ga res? Če ga razumejo, naj nekaj ukrenejo glede tega.”
M. P.
Comments