December je lahko mesec, poln veselja, pričakovanja, druženja in dobrega razpoloženja. A s svojimi podobami in pričakovanji obdarovanja, druženja in presežkov je to lahko pogosto tudi čas, ko so v središču pozornosti naši lastni odnosi. In če se naši občutki ne skladajo s pričakovanimi, se kaj kmalu lahko zgodi, da se v celotnem vrtincu sreče tega meseca, počutimo kot tujci.
Prazniki pa lahko ob tem številnim predstavljajo tudi velik finančni zalogaj in časovno stisko. Zato občutki tesnobe, depresivnosti in osamljenosti niso nič nenavadnega za ta "najlepši čas v letu". "Če so okoli nas vsi srečni in v družbi, mi pa se s to srečo nikakor ne moremo poistovetiti oziroma nimamo velike socialne mreže, se neprijetni občutki lahko še poglobijo, počutimo se še bolj osamljene," poudarja študentka psihologije in ena od ustvarjalk na Instagram profilu Dušozlom Urša Likar.
'Nikoli ni vse tako popolno, kot se morda zdi'
Ob zalogaju opravkov nas lahko tako prevzame tesnoba in občutek nemoči, nimamo časa zase oziroma za počitek. V tem zimskem obdobju se lahko pojavi dolgotrajno slabo razpoloženje, težave s koncentracijo, težave z vstajanjem, razdražljivost … Pa tudi večja želja po hrani in prenajedanje, izguba zanimanja za hobije in druge stvari, ki smo jih radi počeli, občutki krivde in sramu ter povečanje samomorilnega tveganja.
Z vsem tem pa lahko pride tudi do sezonske afektivne motnje oz. SAD, ki je pogost spremljevalec zimskega obdobja. "Glavna teorija o nastanku SAD je, da telo pozimi proizvede več melatonina kot običajno, kar privede do večjih potreb po spanju, in manj serotonina, kar je povezano s simptomi depresivnosti," pojasnjuje sogovornica. Hormon melatonin je odgovoren za občutek zaspanosti, zato je njegova višja koncentracija povezana z večjo zaspanostjo in utrujenostjo, posledično z večjo potrebo po spanju. Nizke vrednosti serotonina pa so povezane z neprijetnimi čustvi oziroma depresivnostjo.
Prav tako pa za SAD tiči tudi sprememba bioritma, ki je posledica temnejših dni. "Telo se za svoj bioritem poslužuje sončne svetlobe, ker pa je pozimi svetlobe manj, se bioritem lahko poruši, kar privede do simptomov SAD," dodaja Likarjeva.
Da je merica polna pa lahko k naši tesnobi pripomorejo tudi praznični filmi, marketing, družbena omrežja. Kako bodo tovrstni mediji vplivali na počutje osebe, je seveda odvisno od vsakega posameznika. A študentka psihologije svetuje, da se tisti, ki ob vsem tem prazničnem veselju občutijo tesnobo, skušajo odklopiti in osredotočiti na druge vsebine. "Vedno pa se je dobro zavedati, da reklame in objave na spletu skoraj nikoli niso popolnoma iskrene in pristne ter da nikjer ni vse popolno," poudarja.
Podimo prijazni do sebe, ne zadajmo si preveč, vzemimo si tudi čas zase
Prek profila Dušozlom ponujajo predvsem mesto, kjer lahko mladi zaupajo svoje težave, prejmejo koristne nasvete in se zavejo, da niso sami. Spletna stran Najdi.se pa predstavlja digitalno motivacijsko vstopno točko za reševanje duševnih izzivov mladih. Do sredine decembra sicer niso prejeli še nobenega pričevanja, ki bi bilo povezano z decembrskim dogajanjem. A Likarjeva pričakuje, da se bodo takšna pričevanja pojavila prav okoli trenutnih praznikov. "Upam, da v čim manjšem številu," dodaja.
Pomoč pri reševanju duševnih stisk nudijo tudi na profilu Dušozlom in spletni strani Najdi.se. S projektom na pozitiven in motivacijski način pristopajo k promociji in varovanju duševnega zdravja ter destigmatizaciji oz. normalizaciji duševnih stisk med mladimi. Nasvete pa lahko podajo tudi uporabniki sami.
Projekt sicer soustvarjajo Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, pridružena partnerja pa sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Univerza na Primorskem Inštitut Andrej Marušič Center za raziskovanje samomora.Seveda pa negativna čustva niso vezana zgolj na praznični december. 'Novo leto, nova jaz!' - saj poznate mantro, ko se prepričamo, da bo novo leto boljše od starega, s tem pa bomo boljši tudi mi. Vendar ta pričakovanja nas lahko na koncu pustijo z občutkom praznine.
"Tudi novo leto ima lahko negativne učinke, predvsem občutke razočaranja, žalosti, negativne samopodobe," se strinja Likarjeva, ki za novoletne zaobljube predlaga, da ostanejo realistične: "Ne smejo biti preveč zahtevne, zanje pa si moramo vzeti dovolj časa." Ob tem svetuje tudi, da zaobljub ni preveč, le ena ali dve. "S tem se lahko oseba zavaruje, da ni že pred začetkom leta v skrbeh, kako bo vse izpeljala," pojasnjuje.
Pa bi se lahko pred negativnimi sezonskimi čustvi še kako drugače zaščitili? Likarjeva svetuje načrtovanje dogodkov in stvari, ki jih moramo opraviti. A tudi tu moramo ostati realistični ter prijazni do svojega časa. In če nam česa ne uspe narediti, nas ne sme biti strah prositi za pomoč ali kakšnega opravila izpustiti. "Če nam negativna čustva povzroča finančna stiska, si naredite proračun," dodaja. V primeru osamljenosti ali želje po druženju, pa se lahko pridružimo različnim srečanjem, ki jih organizirajo številna društva in organizacije.
Ob vsem tem, pa si ne smemo pozabiti vzeti časa tudi zase. "Dobro je, da si vzamemo čas zase, četudi le 15 minut na dan (meditacija, šport, serije, masaža …). Prav tako pa je za naše mentalno počutje priporočljiva tudi redno gibanje in uravnotežena prehrana," dodaja. In seveda spanec! Tudi ta je potreben.
Kako opaziti stisko bližnjega in kako mu pomagati?
Če doživljamo neprijetna čustva, opazimo simptome SAD ali smo kako drugače v stiski, pa je pomembno, da se o tem z nekom pogovorimo in prosimo za nasvet ali pomoč. "Predvsem se moramo zavedati, da ni z nami nič narobe in da so neprijetna čustva del življenja, iskanje pomoči pa nič sramotnega," poudarja sogovornica. Ob tem pa je pomembno tudi zavedanje, da osebe v stiski niso same ter da ni z občutki osamljenosti in otožnosti v prazničnem času nič narobe.
A v teh občutkih ne smemo vztrajati, pomembno je, da znamo poiskati pomoč. "Če se z negativnimi čustvi spopadamo dalj časa, je dobro, da se o tem pogovorimo bodisi z družinskimi člani oz. osebo, ki ji zaupamo, bodisi s strokovnjakom," svetuje študentka psihologije.
Vse to pa privede do vprašanja – kako lahko stisko nekoga prepoznajo njegovi bližnji? "Pozorni moramo biri na različne znake," poudarja Likarjeva. To je lahko pogostejša utrujenost, razdražljivost jeza ali agresivnost, umik osebe vase, pomanjkanje veselja in motivacije za dejavnosti, ki so osebo včasih veselile. Prav tako pa tudi prekomerno uživanje alkohola. "Pri vsakem posamezniku se lahko razvijejo različni znaki, zato moramo biti pozorni na tiste negativne spremembe v vedenju in čustvovanju osebe," pojasnjuje sogovornica.
Ker pa nekatere osebe stiske ne bodo izražale navzven, je pomembna tudi naša samoiniciativnost. Naše bližnje zato večkrat povprašajmo o njihovem počutju ali če potrebujejo kakšno pomoč. Dajmo jim vedeti, da se lahko vedno zanesejo na nas. "Bližnji nam bodo že sami povedali, kaj si želijo. Njihove želje skušajmo tudi upoštevati," dodaja.
Če pa je stanje resnejše, jih skušajmo usmeriti k strokovni pomoči. "A najboljša rešitev, ko opazimo, da je nekdo v stiski, je naposled vedno pogovor," poudarja.
M. P.
Comments