top of page

Tedenskih (s)pet, 9. - 14. 6.

Na evropskih volitvah je zmagala SDS pred Svobodo in Vesno, obenem pa so na referendumu večinsko podporo dobila vsa vprašanja o rabi konoplje, pomoči pri končanju življenja in o preferenčnem glasu na volitvah v DZ. Vendar to vse verjetno že veš - če ne zato, ker že ptički čivkajo o rezultatih, pa zato, ker si prebrala naših prejšnjih Tedenskih (s)pet. ;) Kakorkoli, upamo, da si imela lep teden in da te kmalu čakajo počitnice! <3


Na spodnjih fotografijah pa še utrinki dogajanja na sobotni paradi ponosa:

Foto: Big Sister


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



G7: Zamrznjeno rusko premoženje za Ukrajino in predlog za premirje v Gazi

Ključno: Voditelji G7 so dosegli dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini in podprli ameriški predlog za premirje v Gazi. 


Podrobno: Predsednika ZDA Joe Biden in Ukrajine Volodimir Zelenski sta v četrtek ob robu vrha držav G7 podpisala dolgoročni varnostni sporazum med državama. Ta ureja sodelovanje med državama na vseh možnih ravneh, tudi glede vojaške opreme, usposabljanja in manevrov, ne predvideva pa pošiljanja ameriških vojakov v Ukrajino, niti ne vsebuje zavez za dobavo določenih oborožitvenih sistemov. Voditelji so se v skupni deklaraciji tudi sicer zavezali nadaljnji pomoči Kijevu, v zvezi z vojno v Gazi pa so podprli načrt za prekinitev ognja. Potem ko je skupina G7 dosegla politični dogovor o zagotovitvi 50 milijard ameriških dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženj, je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da gre za krajo. Ob tem je opozoril, da poteza ne bo ostala nekaznovana.


V ponedeljek je Varnostni svet Združenih narodov (ZN) potrdil resolucijo, ki pozdravlja ameriški načrt o prekinitvi ognja v Gazi. Hamas je resolucijo pozdravil in izrazil pripravljenost sodelovati pri njegovem udejanjanju, a 11. 6. zahteval nekaj sprememb. Zatem je v torek več kot 75 predstavnikov držav in mednarodnih organizacij na konferenci v Jordaniji pozvalo k dogovoru o premirju v Gazi, vrstile so se tudi kritike na račun Izraela. ZN so pozvali k zagotavljanju humanitarne pomoči v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. ZDA so napovedale donacije v višini 404 milijonov dolarjev. V sredo je neodvisna preiskovalna komisija ZN v poročilu Izrael obtožila zločinov proti človečnosti med vojno v Gazi, poleg tega ocenjuje, da sta tako izraelska vojska kot Hamas storila vojne zločine. Izrael je sklepe preiskave zavrnil in ZN očital protiizraelsko diskriminacijo.


Zanimivo: Sestali so se tudi voditelji devetih vzhodnoevropskih članic Nata ter Finske in Švedske. Nato bo zaveznicam na vzhodnem krilu zagotavljal polno podporo v primeru napada nanje, je dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg.



Slovenija z dodatno pomočjo za Palestince in Ukrajino

Ključno: Slovenija je napovedala dodatno pomoč za Palestince (dodatnih 2,5 milijona evrov) in Ukrajino (do pet milijonov evrov).


Podrobno: Slovenija bo preko različnih programov ZN Palestincem namenila dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči, je ob robu mednarodne konference o humanitarni pomoči za Gazo v Jordaniji napovedal premier Robert Golob. Slovenija bo med drugim po njegovih napovedih organizirala zbiranje padal za dostavo pomoči Palestincem iz zraka, ponudila je tudi rehabilitacijo otrok iz Gaze na univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.


Nadalje, vlada je sprejela sklep, da bo Slovenija letos namenila do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo Ukrajine. Sredstva bodo med drugim namenjena za blažitev nujnih humanitarnih potreb na področju zdravstva in zaščite v Ukrajini, nujno humanitarno pomoč v obliki zdravil in medicinske opreme v Ukrajini ter za program Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.


Zanimivo: Rusija bo nemudoma pristala na prekinitev ognja in začela mirovna pogajanja, če bo Ukrajina umaknila vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je sicer Moskva nezakonito priključila, in opustila svoja prizadevanja za vstop v zvezo Nato, je izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajina, ZDA in Nato so zavrnili takšno pogojevanje.



Zakon o pomoči ribičem

Ključno: Vlada je sprejela predlog spremembe zakona o pomoči ribičem.


Podrobno: Vlada je za ureditev težav, s katerimi se soočajo slovenski ribiči po uveljavitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško, sprejela predlog spremembe zakona o pomoči ribičem, tako da predvideva nadomestila ribičem za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in ureja pravno pomoč zanje. Predstavnik ribičev je predlog ocenil kot minimalen ukrep v smeri tega, kar so ribiči želeli, saj so državo že vrsto let prosili, naj obljube o zaščiti zapiše v zakon.


To se je zgodilo zatem, ko je v torek odbor državnega zbora (DZ) za notranje zadeve zavrnil predlog SDS, po katerem bi vlada poravnala globe, ki so jih slovenskim ribičem za ribolov v Piranskem zalivu kljub arbitražni razsodbi izrekli hrvaški organi. Predlog je po besedah predstavnikov koalicije neustrezen, vlada pa pripravlja ustreznejšega.



Če te zanimajo podrobnosti o pogajanjih za dosego arbitražnega sporazuma, priporočamo ogled 1. in 2. dela dosjeja Arbitraža.


Zanimivo: Poslanci DZ so v petek predstavili stališča o predlogu SDS o pomoči ribičem, po katerem bi vlada poravnala globe, ki jih je ribičem za ribolov v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji, izdala Hrvaška. Po mnenju koalicije je vladni predlog ustreznejši, saj ne predvideva plačila glob vnaprej, kar bi pomenilo spodkopavanje arbitraže.



EU z zakonodajo o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini

Ključno: V EU je stopila v veljavo prva zakonodaja o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, ki med drugim uvaja smernice za kazniva dejanja na spletu, žrtvam pa omogoča boljši dostop do pravnega varstva.


Podrobno: Članice morajo nova pravila prenesti v nacionalno zakonodajo v treh letih, do 14. junija 2027. Cilj direktive je zagotoviti temeljne pravice do enake obravnave in nediskriminacije med spoloma in sicer s kriminalizacijo različnih oblik nasilja nad ženskami po vsej EU, tudi na spletu, ter krepitvijo dostopa žrtev do pravnega varstva, zaščite in podpore.


Nova pravila med drugim prepovedujejo in sankcionirajo pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke in najbolj razširjene oblike kibernetskega nasilja, kot je deljenje intimnih slik brez privolitve, vključno z globokimi ponaredki, ter kibernetskim zalezovanjem in nadlegovanjem.


Zanimivo: Nasilje nad ženskami in v družini po ocenah prizadene vsako tretjo od 228 milijonov žensk v uniji. V Bruslju so ob tem izpostavili, da je spletno nasilje pojav, ki zahteva nujno obravnavo, saj se zelo hitro širi in ima zelo negativen vpliv. Nova pravila EU pa bodo pomagala žrtvam tega nasilja v državah članicah, v katerih tovrstnih dejanj še niso kriminalizirali.



Sodišče EU Madžarski naložilo več kot 200 milijonov evrov kazni

Ključno: Sodišče EU je odločilo, da mora Madžarska plačati več kot 200 milijonov evrov in še po milijon evrov za vsak dan zamude zaradi neizvršitve sodbe sodišča iz leta 2020. Takrat je sodišče razsodilo, da Madžarska ni spoštovala pravil prava unije na področju azilne politike.


Podrobno: Sodišče EU je decembra 2020 razsodilo, da Madžarska ni spoštovala pravil prava unije, med drugim na področju postopkov v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite in vračanjem državljanov tretjih držav. Šlo je za omejevanje dostopa do postopka mednarodne zaščite, nezakonito pridržanje prosilcev za azil na tranzitnih območjih in kršitev njihove pravice, da ostanejo na Madžarskem do sprejetja dokončne odločbe ter odstranitev ilegalnih migrantov.



Ker je Evropska komisija ocenila, da Madžarska večinoma še vedno ne spoštuje sodbe iz leta 2020, je na Sodišče EU vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti. Sodišče je v sodbi ugotovilo, da Madžarska ni sprejela ukrepov za izvršitev sodbe iz leta 2020. S tem se Budimpešta s kršitvijo načela lojalnega sodelovanja namerno izogiba uporabi skupne politike unije na področju mednarodne zaščite v celoti in pravil o odstranitvi nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, piše v odločitvi, objavljeni na spletni strani sodišča.


Takšno ravnanje pomeni veliko grožnjo enotnosti prava unije, ki izredno resno vpliva tako na zasebne interese, zlasti na interese prosilcev za azil, kot tudi na javni interes, poudarja sodišče. Madžarska je po mnenju sodišča z neizpolnjevanjem obveznosti odgovornost, tudi finančno, prenesla na druge države članice, s tem pa resno kršila načelo solidarnosti in pravične delitve bremen med državami članicami. Kot je poudarilo sodišče, neizpolnjevanje obveznosti, ki vključuje izogibanje uporabi skupne politike EU, pomeni novo in izjemno resno kršitev prava EU, zato je Madžarski naložilo plačilo denarne kazni. Madžarski premier Viktor Orban je odločitev sodišča označil za nesprejemljivo, v Bruslju pa so Madžarsko pozvali k izvršitvi sodbe in plačilu kazni.


Zanimivo: Evropska komisija je na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve predstavila pregled stanja na področju pravosodja v državah članicah EU. Po besedah slovenskega ministrstva za pravosodje poudarja potrebo po nadaljevanju reform, ki bodo izboljšale kakovost, učinkovitost in neodvisnost slovenskega pravosodnega sistema.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Po zmagi na evropskih volitvah je prvak SDS Janez Janša zahteval odstop vlade in predčasne volitve, kar pa je premier Robert Golob zavrnil. Po izvolitvi se iz državnega zbora (DZ) v Evropski parlament selita Branko Grims (SDS) in Matej Tonin (NSi). Grimsa bi za preostanek mandata lahko nadomestil Andrej Poglajen, prvaka NSi pa Franc Medic. Za evroposlanca je bil izvoljen tudi obrambni minister Marjan Šarec, zato bo potrebna menjava na čelu obrambnega ministrstva, Kočevje pa čakajo nadomestne županske volitve, saj je bil aktualni župan Vladimir Prebilič izvoljen na listi Vesne.


Svet Agencije za energijo je začetek uporabe novega sistema obračuna omrežnine za električno energijo s 1. julija prestavil na 1. oktober. Gre za tretjo preložitev uveljavitve sistema. Ministrstvo za okolje, podnebje je sicer podpori gospodarstva predlagalo zamik začetka uporabe za dve leti. Dodajmo, da je Slovenija v Bruselj po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova poslala ustrezno vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU po lanskih poplavah, kar so dan kasneje potrdili tudi na Evropsko komisiji. Komisija bo Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov, dokončno odločitev pričakujejo do jeseni.


Vlada je sprejela predlog zakona o pospešitvi postopkov za realizacijo vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Zakon vključuje projekte, ki morajo biti obravnavani prednostno, skrajšuje postopke v zvezi z njihovo gradnjo, nadgradnjo, prilagoditvijo ali spremembo ter obravnava javna naročila zanje. Poleg tega je vlada potrdila novo uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki interval za določanje cen goriv ohranja pri 14 dneh. Kljub drugačnim prvotnim informacijam pa ni zvišala najvišjih dovoljenih marž za gorivo, k čemur so jo pozivali naftni trgovci. Vlada je sprejela tudi predlog novele stanovanjskega zakona. Ta sledi odločbi ustavnega sodišča glede neprofitnih najemnih razmerij za nedoločen čas v stanovanjih, vrnjenih denacionalizacijskim upravičencem. Pravnega položaja najemnikov 10 let ne bi spreminjali, razliko do tržne najemnine bi doplačala država.


Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda ter generalni direktor policije Senad Jušić so podpisali dogovor o protokolu v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah. Menijo, da gre za pomemben korak in napovedujejo več preventivnih aktivnosti za zajezitev medvrstniškega nasilja. Poleg tega je Poklukar po napovedi policijske stavke in protestnega shoda vojakov izrazil prepričanje, da se bosta sindikalna in vladna stran vrnili za pogajalsko mizo in dosegli kompromis, s katerim bodo zadovoljni vsi. Zatrdil je, da na ministrstvu vodijo zgleden dialog z obema policijskima sindikatoma in imajo odkrit odnos. Za konec še dodajmo, da je bila preiskovalna komisija državnega zbora (DZ) o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda uradno ustanovljena.



Gremo še v tujino. No, za začetek ostanimo še z enim prstom v Sloveniji. Udeleženci mednarodne konference na Bledu so razpravljali o izzivih, priložnostih in rešitvah voditeljstva v zdravstvu v dobi novih tehnologij. Med drugim so poudarili, da je pomembno zaposlene v zdravstvu opremiti z digitalnimi kompetencami, saj digitalizacija prinaša številne priložnosti in rešitve za zdravstvo. Medtem je Evropska komisija predstavila skupni načrt za izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki je začel veljati 11. 6., uporabljati pa se bo začel poleti 2026. Komisija je poleg tega v okviru preiskave uvoza električnih avtomobilov iz Kitajske zagrozila z dodatnimi carinami. V Pekingu so se ostro odzvali in omenili možnost uvedbe protiukrepov.


Nemčija ne bo sledila zgledu Francije in razpisala predčasnih parlamentarnih volitev kljub slabemu rezultatu za vse tri stranke vladajoče koalicije na evropskih volitvah, je poudaril tiskovni predstavnik nemškega kanclerja Olafa Scholza. Črnogorska skupščina pa je 7. 6. sprejela paket zakonov s področij boja proti kriminalu, medijev in sodišč, ki so pomembni za nadaljevanje pristopnih pogajanj z EU.


Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je v četrtek s 14 glasovi za in vzdržanim glasom Rusije potrdil resolucijo, ki zahteva, da paravojaška skupina Sile za hitro podporo (RSF) nemudoma konča obleganje mesta Al Fašir v sudanskem Darfurju. Resolucija, ki jo je pripravila Velika Britanija, še izraža trdno podporo sudanski ozemeljski celovitosti in globoko zaskrbljenost zaradi bojev. Omenimo še, da je zaradi vse slabših humanitarnih razmer v Afganistanu EU aktivirala rezervna sredstva v višini 150 milijonov evrov.


Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Kommentare


bottom of page