"S tem nihče nič ne izgublja, pridobiva pa manjšina, ki je bila diskriminirana praktično celotno zgodovino." S temi besedami je koordinator stranke Levica Luka Mesec pozdravil dan, ko je Slovenija naredila velik korak naprej in pravice istospolnih parov približala pravicam raznospolnih. A pot do sem ni bila lahka, skupnost si jo je v veliki meri morala utreti sama.
Pred dobrimi sedmimi leti sem zapisala:
"Kmalu. Kmalu bo čas za napredek in za ljubezen. Kmalu bo čas za nepokvarjene ljudi, ki si upajo ljubiti in ki dovolijo ljubiti tudi drugim. Čas, ko v sočloveku ne bomo iskali najslabšega, temveč bomo videli tisto najboljše. Ko nas ne bodo lovili naši lastni demoni in bomo lahko drugim privoščili srečo, ne glede na našo lastno percepcijo le-te.
Danes sem razočarana in osramočena nad svojo lastno državo. Nad svojimi lastnimi ljudmi. Ampak sanjam, da bomo nekoč, beri kmalu, lahko prerasli svojo zlobo in sebičnost in ugledali svet, ki ga želimo zgraditi. Ne svet strahu in sovraštva, temveč svet ljubezni in prihodnosti."
20. decembra 2015 sem bila razočarana nad odločitvijo, ki jo je Slovenija sprejela na referendumu. Razočarana, da so popustili lobiju, ki je širil laži, strah in sovraštvo. Razočarana, da kot narod tega nismo spregledali, da nismo bili pametnejši, da nismo bili prijaznejši.
Vendar pa boj takrat ni bil končan. Ta "kmalu" sicer ni prišel tako hitro, kot sem upala. A navsezadnje je le prišel. 31. januarja 2023 je prelomni datum, ko je po številnih uspešno prebitih bitkah v veljavo naposled le stopil družinski zakonik, ki je odpravil neustavnost preteklega zakona.
Ustavno sodišče je namreč poleti lani odločilo, da Slovenija v svojem zakonu diskriminira istospolne pare na področju porok in posvajanja. Ob tem pa je odločilo tudi, da mora vlada to neustavnost odpraviti. In oblast je temu najvišjemu slovenskemu sodišču pritrdila; zakon bodo popravili v najkrajšem možnem času. To pa so se odločili narediti podobno, kot je nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez leta 2016 zavrnil možnost referenduma na sprejet zakon proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja.
A tudi tokrat so napredek številni želeli zatreti že v kali. Večinoma s širjenjem dezinformacij in laži. Lagali so, da je ustavno sodišče odločalo le o porokah, ne pa tudi o posvojitvah. Kar je, verjemite, velika debela LAŽ. Prebrala sem odločbo sodišča in v obeh zadevah je odločilo, da je bil prejšnji zakon diskriminatoren. Prav tako so z lažmi želeli preusmeriti pogovor in "v pravih klenih Slovencih" vzbuditi strah. Trdili so namreč, da bo s tem porasel črni trg in trgovina z otroki. Da bodo lahko geji in lezbijke na ta način otroke "kradle", da se bo povečalo izkoriščanje žensk, ki bi istospolnim parom otroka rodile ipd. Mimogrede, nadomestno materinstvo v Sloveniji še vedno ni dovoljeno. Trditve so bile vse bolj in bolj bizarne. In seveda, neresnične.
Nasprotniki so zahtevali referendum … ker da odločitev državnega zbora, ki je sledila ustavnemu sodišču, ni bila … hmm no, ustavna? Saj pravim, bizarno.
Na stran nasprotnikov je sicer stopil državni svet, še en organ v slovenski oblasti, ki je državnemu zboru izglasoval veto na spremembo družinskega zakonika, ker da so spremembe zaobšle voljo ljudstva. To pomeni, da je moral državni zbor ponovno glasovati, tokrat pa je bilo za potrditev sprememb potrebno večje število glasov. A tudi v vnovičnem glasovanju je novi družinski zakonik obstal.
Nasprotnikom je tako ostala še zadnja rešilna bilka – pritožbo na zavrnitev referenduma so morali vložiti na ustavno sodišče … prav tisto, ki je poleti zahtevalo spremembo zakona. A tudi ustavno sodišče je pritožbo podpornikov referenduma zavrnilo. Je kdo tu presenečen?
Pred tednom dni je tako v veljavo stopil novi, spremenjeni družinski zakonik. Ta sicer še ne odpravlja vseh nepravilnosti, diskriminacija še vedno ostaja pri biomedicinski oploditvi istospolnih žensk, pri transspolnih osebah in še marsikje drugje. Prav tako zakonska sprememba ni pomenila tudi takojšnjo spremembo v mišljenju ljudi. A vseeno gre za tako prepotreben korak v pravo smer. Napredek, ki daje upanje za boljši jutri.
In tako je nastopil sodni dan … in svet se ni podrl. Le kdo bi si mislil?
M. P.
Comments