top of page

Tedenskih (s)pet, 28. 1. - 4. 2.

Kooočno so začele veljati spremembe družinskega zakonika, ki zakonsko zvezo opredeljujejo kot skupnost dveh oseb in omogočajo posvojitev otroka tudi istospolnim parom! Ministrstvo za delo in vlada sta se na družbenih omrežjih odela v mavrične barve, pred ministrstvom pa so izobesili mavrično zastavo. Ah, skrajni čas! Ni pa to bila edina pomembna novica minulega tedna ... Zate smo, kot vsaki teden, pripravile povzetek osrednjega dogajanja. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Vir: Pexels
Domnevna ruska vohuna v Sloveniji

Ključno: V začetku tedna je odmevala novica o dveh priprtih domnevnih ruskih vohunih, ki ju je izsledila Sova v Ljubljani.


Podrobno: V slovenskem priporu sta od začetka decembra lani domnevna ruska vohuna z argentinskim državljanstvom. Slovenska-obveščevalno varnostna služba (Sova), ki ju je izsledila v sodelovanju s partnerji iz EU in Nata, je o njunem delovanju obvestila tožilstvo, ki je zanju predlagalo pripor. Par je osumljen kaznivega dejanja vohunstva in overitve lažne vsebine. V poslovni stavbi v Ljubljani sta imela registrirano podjetje ter umetnostno galerijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je potrdila, da sta pripadnika ruske obveščevalne službe ter da gre za resno in mednarodno odmevno zadevo.


Zanimivo: Mimogrede, v četrtek je pooblaščena skupina komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na Sovi opravila nenapovedan nadzor. Člane komisije je zanimalo, zakaj so informacije o razkritih ruskih agentih prišle v javnost, seznanili so se tudi tehniko zbiranja informacij, zanimalo jih je tudi poslovanje skupine Gen-I na Balkanu.



Obeta se reforma plač v javnem sektorju in stanovanjska reforma

Ključno: Koalicijski vrh je začrtal izhodišča reforme plač v javnem sektorju ter stanovanjske reforme.


Podrobno: Torej, koalicija je v Brdu pri Kranju začrtala izhodišča reforme javnega plačnega sistema. Po besedah premierja Roberta Goloba je cilj, da v javnem sektorju ne bi bilo več plač, nižjih od minimalne. Iskali bodo tudi skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. Izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju bo vladna stran sindikatom predvidoma predstavila 9. februarja. Nekaj načrtovanih korakov so javnosti sicer že razkrili, v sindikatih pa zdaj pričakujejo podrobnejša pojasnila, saj opozarjajo, da je nejasnosti še veliko. Glede predvidene časovnice plačne reforme premier napoveduje, da bo do aprila dogovor o odpravi plačnih anomalij, za širšo reformo pa bo potrebnega več časa. Cilj koalicije je tudi vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem za gradnjo 3000 javnih stanovanj na leto. Nosilec bo republiški stanovanjski sklad, iz proračuna naj bi se namenilo po približno 100 milijonov evrov letno.


Zanimivo: V okviru reforme plač v javnem sektorju je na mizi predlog (še odprt za usklajevanje), ki gre v smeri oblikovanja več plačnih stebrov znotraj treh skupin. V prvi skupini za funkcionarje je po zdajšnjem predlogu predviden plačni steber za direktorje in funkcionarje, v skupini javnih uslužbencev pa stebra za državno upravo ter policijo, vojsko, civilno zaščito in gasilce. Znotraj skupine javnih zavodov so predvideni plačni stebri za kulturo, zdravstvo in socialno varstvo ter znanstveno-raziskovalno dejavnost, v katero je vključeno tudi področje izobraževanja.


Korupcija v Sloveniji je vedno hujša

Ključno: Slovenija je na indeksu zaznave korupcije (CPI) dosegla najslabši rezultat doslej.


Podrobno: Slovenija je leta 2022 na indeksu zaznave korupcije (CPI) znova nazadovala in dosegla zgodovinsko dno, je sporočila nevladna mednarodna organizacija Transparency International. S 56 točkami, kar je točka manj kot leta 2021, se je uvrstila na 41. mesto med 180 državami. V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so ocenili, da je čas za spremembe, da je treba prevetriti zakonodajo in določiti sankcije za kršitelje. Prvi mož KPK Robert Šumi je ob tem izpostavil, da je za izboljšanje rezultatov na tem področju ključno sodelovanje. Po njegovih besedah, "zgolj KPK ni dovolj".


Zanimivo: Ob tem je treba poudariti, da ima sicer zgodovinsko slabe rezultate skoraj tretjina držav zahodne Evrope in EU-ja. Najvišje na lestvici v letu 2022 so bile Danska (90), Finska (87) in Nova Zelandija (87), na dnu pa Južni Sudan (13), Sirija (13) in Somalija (12). Slovenija si s 56 točkami deli 41. mesto na lestvici s Češko, Gruzijo in Italijo. Leta 2021 je Slovenija dosegla 57 točk, pred petimi leti 60, pred desetimi pa 61. Povprečna ocena Indeksa zaznane korupcije za leto 2022 je v članicah EU-ja 64 točk, povprečje OECD-ja pa 67 točk.



Češko vodi novi predsednik

Ključno: Na predsedniških volitvah na Češkem je upokojeni general Petr Pavel premagal nekdanjega premierja in milijarderja Andreja Babiša. Po razglasitvi rezultatov je poudaril, da so zmagale vrednote, kot so resnica, dostojanstvo, spoštovanje in ponižnost.


Podrobno: Po 99 odstotkih preštetih glasovnic je Pavel v drugem krogu volitev prejel 58 odstotkov glasov, njegov protikandidat Babiš pa 42 odstotkov. Babiša je Pavel premagal že v prvem krogu volitev, ko je prejel 35,4 odstotka glasov, nekdanji premier pa 35 odstotkov. Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini. Pavel se je v volilni kampanji zavzemal za nadaljnjo podporo Kijevu. Babiš ga je skušal prikazati kot vojnega hujskača. Pozval je k pogovorom z Moskvo in napovedal, da Poljski ob morebitnem napadu ne bo pomagal z vojaki. S tem je požel kar nekaj kritik doma in v tujini. Češki premier Petr Fiala je poudaril, da je to že tretji poraz Babiša in njegove populistične stranke Ano po parlamentarnih in regionalnih volitvah leta 2021.


Zanimivo: Pavlu je čestitala tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Na Twitterju mu je zaželela uspeh pri njegovih prizadevanjih. Zapisala je še, da se veseli krepitve prijateljstva in sodelovanja med Slovenijo in Češko, da bi ljudem zagotovili uspešno prihodnost v EU.



Najvišji predstavniki EU na obisku v Kijevu

Ključno: Evropska komisija je bila na obisku v Ukrajini. Predsednica Ursula von der Leyen je po srečanju s predsednikom Volodimirjem Zelenskim napovedala, da bo EU do 24. februarja, ko bo minilo eno leto od ruske invazije na Ukrajino, uvedla deseti sveženj sankcij proti Rusiji.


Podrobno: Isti dan (ob 80. obletnici zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo v bitki za Stalingrad) je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusijo ponovno ogrožajo nemški tanki, tako kot med drugo svetovno vojno. Zahod je obtožil protiruske nastrojenosti. Dan prej pa je Rusko sodišče v odsotnosti obsodilo novinarja Aleksandra Nevzorova na osem let zapora zaradi domnevnega širjenja lažnih informacij o ruski vojaški ofenzivi v Ukrajini. Nevzorov je sicer že pred časom zapustil Rusijo.


V torek je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba dejal, da bo Ukrajina od zahodnih zaveznic prejela med 120 in 140 bojnih tankov. Ni pa navedel časovnega okvira njihove dobave. Gre za nemške tanke leopard 2, britanske challenger 2 in ameriške M1 abrams. Isti dan so Ruske sile zavzele vas Blahodatne, ki se nahaja severno od mesta Bahmut v ukrajinski regiji Doneck, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajinska stran izjave ministrstva ni komentirala, je pa pred tem poročala o intenzivnih spopadih v okolici Blahodatnega. ZDA so očitale Rusiji, da zavrača nadaljevanje inšpekcijskih pregledov na terenu, ki jih zahteva pogodba o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start in režim nadzora oborožitve med državama na splošno.


V petek pa so države članice EU dosegle dogovor o višini cenovne kapice za ruske naftne derivate, ki jih Moskva izvaža v tretje države, je na Twitterju sporočilo švedsko predsedstvo Svetu EU. Podrobnosti niso navedli. Zgornjo mejo za dizel so določili pri 100 dolarjih za 159-litrski sod. Nemška vlada pa je izdala dovoljenje za izvoz bojnih tankov leopard 1 v Ukrajino, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit. Pred tem je Berlin minuli teden po daljšem oklevanju odobril izvoz tankov leopard 2, medtem ko bodo ZDA Ukrajini poslale tanke abrams, Velika Britanija pa tanke challenger 2. Dodajmo še, da so ZDA naznanile, da bodo Ukrajini poslale dodatno vojaško pomoč v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev, ki vključuje strelivo za raketne sisteme himars, oklepnike in protizračno obrambo. Gre za obrok že potrjene pomoči v proračunu za letošnje leto, ki znaša skupaj 45 milijard dolarjev. Kakorkoli, ameriški predsednik Joe Biden je zavrnil možnost, da bi ZDA Ukrajini poslale lovska letala F-16. Podobno je to 29. januarja izključil tudi nemški kancler Olaf Scholz, medtem ko francoski predsednik Emmanuel Macron dobave bojnih letal načeloma ne izključuje.


Zanimivo: Nekdanji britanski premier Boris Johnson je izjavil, da mu je Putin v nenavadnem telefonskem pogovoru tik pred napadom Rusije na Ukrajino zagrozil z raketnim napadom. V Kremlju so Johnsonove navedbe označili za laž.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Poročili o izrednem nadzoru pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021 sta pokazali razloge za sum, da je 13 policistov storilo kaznivo dejanje, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Med 13 policisti so tudi štirje vodstveni delavci na policiji. Po besedah v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava so vse primere sumov storitve kaznivih dejanj že odstopili posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva. Inštitut 8. marec pa je v ponedeljek zaradi okrnitve ugleda inštituta vložil tožbo zoper nekdanjega ministra Aleša Hojsa. Zaradi obtožb na Twitterju, da zaradi referenduma o noveli zakona o vodah, pri katerem je sodelovalo več civilnodružbenih organizacij, ni bilo vode za gašenje požarov na Krasu, inštitut zahteva odškodnino v višini 3000 evrov. Hojs se je po poročanju medijev na tožbo odzval z besedami, da gre za neke vrste politični pritisk. Odmevala je tudi novica, da je delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevek igralca in nekdanjega profesorja na AGRFT Matjaža Tribušona in ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala Univerza v Ljubljani, zakonita. Tribušona je nekdanja študentka obtožila spolnega nadlegovanja. NSi pa vendarle ne bo vložila interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, saj z osmimi poslanci nima zadostnega števila podpisov za vložitev. Ministrica Vrečko je v odzivu ponovila, da se takšnega zaslišanja v državnem zboru (DZ) ne bi bala, saj so argumenti za združitev dveh muzejev na njihovi strani. Mimogrede, Vrečko napoveduje reformo celotne medijske zakonodaje, ki jo predvideva že koalicijska pogodba. Prednostna naloga bo po njenih zagotovilih zaščita neodvisnosti Slovenske tiskovne agencije in Radiotelevizije Slovenija, da bosta lahko nemoteno izvajali javno službo. V torek je vlada dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2023/2024. Na voljo bo skupaj 19.792 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij. Razpis povečuje število vpisnih mest za študija radiologije in psihologije, ne pa tudi medicine. V sredo pa je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo tudi razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2023/2024. Skupaj za redni in izredni študij je razpisanih 11.800 vpisnih mest, kar je toliko kot lani. Isti dan so protestniki na shodu t. i. ljudske iniciative Glas upokojencev napolnili ljubljanski Trg republike. V večtisočglavi množici na shodu so bili predvsem starejši prebivalci, številni pa so v rokah nosili slovenske zastave in ob narodnozabavni glasbi med drugim zahtevali dostojne pokojnine, ki so po njihovem mnenju njihova pravica. Nekateri so s transparenti sporočali svoje zahteve in sporočila vladi. Medtem so v sindikatu voznikov avtobusov Slovenije so ogorčeni nad dogajanjem v javnem cestnem potniškem prometu, saj je zanimanje za ta poklic zaradi nedostojnega plačila za opravljeno delo, nehumanega delovnega časa in neznosnih delovnih pogojev doseglo dno. Zato so za 4. februarja napovedali nov protestni shod, tokrat v Kranju. Slovenijo je obiskal portugalski zunanji minister Joao Gomes Cravinho. Z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta poudarila prijateljske odnose med državama, obenem pa sta se zavzela za nadgradnjo sodelovanja, zlasti gospodarskega. Srečal se je tudi s premierjem Robertom Golobom in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Cravinho je izrazil podporo slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Predsednica Nataša Pirc Musar pa je obiskala Zagreb. S hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem sta ocenila, da so odnosi med državama dobri, nerešena vprašanja pa bosta državi znali rešiti. Pri vprašanju implementacije arbitražne razsodbe si želita dialoga med vladama, pogovarjala sta se tudi o prihodnosti pobude Brdo-Brioni. Obrambni minister Marjan Šarec je s ciprskim kolegom Haralambosom Petridesom podpisal sporazum o sodelovanju na obrambnem področju. Govorila sta tudi o aktualnih varnostnih razmerah na Zahodnem Balkanu in v Vzhodnem Sredozemlju ter vojni v Ukrajini. Kasneje v tednu pa je Šarec na povabilo madžarskega ministra za obrambo Kristofa Szalaya Bobrovniczkega začel dvodnevni uradni obisk na Madžarskem. Glavne teme pogovorov so priložnosti za krepitev sodelovanja med državama na obrambnem in vojaškem področju. Upravni odbor Prešernovega sklada se je odzval na domneve, da bo Svetlani Makarovič Prešernova nagrada, ki jo je leta 2000 zavrnila, izročena na proslavi. Scenarij prireditve ne vključuje nastopa nekdanje nagrajenke, za ponovno podelitev nagrade pa ni pravne podlage, je zapisal. Makarovič je napovedala, da bo na oder prišla ob koncu proslave in povedala pesem. Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da ni prišlo do dogovora, da se Makarovič leta 2000 podeljeno Prešernovo nagrado izroči na osrednji proslavi. Skupina Joker Out bo Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije, ki jo bo letos v imenu Ukrajine gostil Liverpool, predstavljala s skladbo z naslovom Carpe Diem. Skladba bo odpeta v slovenščini. Smučarska skakalka Ema Klinec je na tekmi svetovnega pokala osvojila drugo mesto. Smučarski skakalec Domen Prevc pa je bil tretji na letalnici na Kulmu. Dan kasneje je Timi Zajc na Kulmu osvojil drugo mesto, Klinec pa je bila še enkrat druga v Hinterzartnu.


Zdaj pa v tujino. Evropska komisija je napovedala zakonodajna predloga na področjih okolju prijaznih tehnologij in kritičnih surovin, poenostavila bo tudi evropska pravila za državne pomoči, da bi se zoperstavili grožnji, ki jo evropski industriji predstavljajo subvencije v ZDA. Mimogrede, problemov s stavkami nimamo le mi. V Veliki Britaniji je potekala največja stavka zaposlenih v javnem sektorju v zadnjem desetletju, ki naj bi se je udeležilo okoli pol milijona zaposlenih v šolah, javnem prometu in drugih službah. Zahtevali so višje plače in boljše delovne pogoje. Ko smo že v Veliki Britaniji, britanski premier Rishi Sunak je odstavil predsednika konservativne stranke Nadhima Zahawija, potem ko je preiskava morebitnega izogibanja davkom pri Zahawiju v času, ko je bil še finančni minister, pokazala resne kršitve ministrskega kodeksa. Gremo naprej. Južno od nas je neprestano napeto. Vzpostavitev skupnosti srbskih občin ni mogoča, ker je protiustavna, je dejal kosovski premier Albin Kurti. Napovedal je, da Priština ne bo popustila pritiskom Zahoda, da na podlagi predloga EU do marca sklene sporazum o normalizaciji odnosov z Beogradom. Kakorkoli, srbski predsednik Aleksandar Vučić je kasneje v parlamentu predstavil predlog EU o normalizaciji odnosov s Prištino. Dejal je, da je za Srbijo najhujša točka predloga, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah. Ob tem so v parlamentu izbruhnili neredi. Gremo še malo čez lužo. Ameriško obrambno ministrstvo je v četrtek poročalo o balonu, ki je že več dni v ameriškem zračnem prostoru in naj bi domnevno vohunil za Kitajsko. Peking je sporočil, da gre za civilni balon za meteorološke raziskave, ki je zaradi vetra zašel s poti, a je kljub temu ameriški državni sekretar Antony Blinken preložil za konec tedna napovedan obisk na Kitajskem. V mošeji v pakistanskem mestu Pešavar pa je med opoldansko molitvijo odjeknila silovita eksplozija, ki je zahtevala 84 smrtnih žrtev. Samomorilski napadalec je imel med napadom oblečeno policijsko uniformo.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Kommentarer


bottom of page