Znova je teden mimo. Joj, kako hitro minevajo dnevi. Za približno 65.180 študentk in študentov na visokošolskem ter 11.000 na višjem strokovnem izobraževanju se je začelo novo študijsko leto. Hkrati omenimo še, da je Festival Mesto žensk v središče postavilo temo upora. Festival bo trajal do 14. oktobra, na njem pa se bo zvrstilo kar 36 dogodkov. Zdaj pa se lotimo šetih osrednjih novic minulega tedna!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Ajanović Hovnik podala odstopno izjavo
Ključno: Sanja Ajanović Hovnik je bila v zadnjih dneh večkrat pod lupo medijev. Pojavili so se namreč sumi, povezani z njo in sicer o netransparentnem razporejanju sredstev nevladnim organizacijam ter visokih stroških službene poti v New York. V minulem tednu se je po številnih očitkih, pozivih k odstopu ter po napovedi interpelacije s strani SDS, nazadnje sama odločila, da odide z ministrskega položaja.
Podrobno: Povedala je, da odhaja s čisto vestjo, saj ni storila nič nezakonitega in izrazila je željo, da pristojni organi čim prej, strokovno in neodvisno opravijo svoje delo. Premier Robert Golob je njen odstop sprejel. V stranki Gibanje Svoboda, katere del je Ajanović Hovnik, menijo, da je z odstopom odprla prostor, da bodo lahko ustrezne institucije opravile svoje delo in ugotovile, ali je pri vseh očitkih ministrici tudi prišlo do kakšnih napak.
O omenjenih očitkih smo pisale tudi že me (tukaj in tukaj), pa vendarle, povzamimo. Ministrico so odnesli očitki, povezani z visokimi stroški potovanja veččlanske delegacije ministrstva v New York, ki je državo stala nekaj več kot 33.000 evrov. Prav tako so jo obteževali očitki v zvezi s potekom javnega razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij.
Natančneje, mediji so razkrili, da je med največjimi prejemniki sredstev na omenjenem razpisu Inštitut za preučevanje enakosti spolov (IPES), ki ga vodi njena nekdanja sodelavka in tudi poslovna partnerka Kaja Primorac. Ta je hkrati tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, katerega solastnica in direktorica je bila do sredine lanskega junija ministrica Ajanović Hovnik. Slednja je pojasnjevala, da ni sodelovala v nobeni fazi odločanja in da ni vedela, da sta Smart center oziroma Kaja Primorac sodelovala z drugimi prijavitelji na tem razpisu. Zatrdila je tudi, da z nekdanjo poslovno partnerko nista v komunikaciji. V zadnji oddaji Tarča na Televiziji Slovenija pa se je s pojasnili dodatno zapletla. Kot so namreč razkrili, je ministrica podpisala izjavo ministrstva o podpori programu IPES. Ajanović Hovnik je ob tem dejala le, da se "posipa s pepelom" in priznala, da je pismo podpre res podpisala, a enako storila tudi v petih drugih primerih. Dodala je, da takšne dokumente podpisuje "skoraj generično".
Zanimivo: Omenimo še, da je Golob v minulem tednu v državni zbor (DZ) poslal predlog za razrešitev ministrice za kmetijstvo Irene Šinko in odstopno izjavo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Vodenje ministrstva za naravne vire in prostor bo začasno prevzela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, kmetijskega pa predvidoma minister za obrambo Marjan Šarec. Razlog za razrešitev Šinko je po premierjevi oceni njen pomanjkljiv odziv ob neustreznem ravnanju in obveščanju uprave za varno hrano, ko se je na trgu pojavila neskladna in potrošnikom nevarna hrana. Ministrica ni želela podati odstopne izjave, saj je po njenem mnenju prav, da jo razreši parlament. Je pa sam odstopil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je premierjevo zaupanje izgubil zaradi prepočasne reorganizacije dela po avgustovski ujmi. Omenimo še, da je Golob je z zamudo sporočil težko pričakovano ime kandidata za ministra za zdravje - to je sedanja državna sekretarka in članica strateškega sveta za zdravstvo, sicer ekonomistka, Valentina Prevolnik Rupel.
Predsednica zaradi nespoštljive komunikacije prekinila sodelovanje s članico mladinskega odbora
Ključno: Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prekinila sodelovanje s članico njenega Mladinskega posvetovalnega odbora Saro Štiglic. Bila je v skupini, ki je po akciji Pohoda za življenje, v kateri so na Kongresnem trgu z zastavicami opozarjali na umrle otroke v postopkih splava, zastavice protestno podrla.
Podrobno: Začnimo na začetku. Kot je v izjavi za medije pojasnila Štiglic, so se naključne mimoidoče odločile, da bodo "na nežen način prikazale nestrinjanje" nad poskusom osnovne pravice žensk, ki je zapisane v ustavi, ki se jim je zdel nepošten. Ob tem je povedala, da se zaveda, da bi nestrinjanje lahko izrazile tudi drugače, saj je "nežna akcija" na koncu izpadla kot vandalizem, kot je dodala Štiglic. Pirc Musar pa je obsodila neprimeren način komunikacije do drugače mislečih. Ob tem pa je poudarila, da je pravica do splava ustavna pravica, ki jo bo vedno neomajno podpirala.
Štiglic je dejala, da groženj, ki jih je med akcijo prejemala sama, ni obsodil nihče. "Pravica do svobode izražanja ima neke omejitve, ni neskončna in ko ti s svojim izražanjem poskušaš posegati v mojo temeljno človekovo pravico, je zame to konec zgodbe," je dejala. Ob tem je povedala tudi, da predsedničino odločitev sprejema. Pirc Musar pa je poudarila, da je podpornica mladih in mladinskega aktivizma, vendar se ji z vidika kulture dialoga pa se ji zdi neprimerno, da se v prostor svobode izražanja poseže na način, ki na koncu prinese konflikt.
Na prekinjeno sodelovanje Štiglic in mladinskega posvetovalnega odbora so se odzvali tudi v Levici in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Kovač je v zapisala, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ustavno zagotovljena svoboščina, vsi, ki ji nasprotujejo, pa izvajajo pritisk in nasilje. Članom Levice pa se zdi odločitev Pirc Musar zgrešena, saj menijo, da je aktivistka izvedla mirno, nenasilno in simbolno akcijo. Podporo sta ji izrazila tudi Vid Čeplak Mencin in Luka Hiti - prej, tako kot Štiglic, člana predsedničinega mladinskega posvetovalnega odbora, ki sta po vsem, kar se je zgodilo, izstopila iz omenjenega odbora.
Zanimivo: Mimogrede, v soboto so udeleženci na letošnjem Pohodu za življenje s sloganom Življenje je zakon poleg nasprotovanja splavu izrazili tudi nasprotovanje evtanaziji, kot je dejala koordinatorka Pohoda za življenje Urša Cankar Soares. Hkrati je potekal protishod Za avtonomijo naših teles s sloganom Moje telo, moja odločitev, h kateremu je pozvala Štiglic.
Palestinska oborožena skupina Hamas napadla izraelska mesta
Ključno: Palestinska oborožena skupina Hamas je z raketami nepričakovano napadla izraelska mesta, večje število borcev pa je vdrlo na ozemlje Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da so v vojni, letalske sile pa izvajajo povračilne napade v Gazi. Število mrtvih na obeh straneh narašča.
Podrobno: V soboto so se v jutranjih urah v številnih izraelskih mestih, vključno s Tel Avivom in Jeruzalemom, oglasile sirene. Opozarjale so na nevarnost raketnega napada. Prebivalce krajev v osrednjem in južnem Izraelu pa so ob tem pozvali, naj si poiščejo zatočišče. Hamas je po podatkih izraelskih sil iz Gaze proti Izraelu izstrelil najmanj 2200 raket. Zaenkrat neznano število pripadnikov Hamasa in še enega oboroženega gibanja v Gazi, Islamskega džihada, je po kopnem, morju in celo iz zraka vdrlo tudi na ozemlje Izraela ter se tam spopadlo z vojsko.
Med vdorom v več krajih v bližini Gaze so palestinski napadalci po navedbah izraelskih virov vzeli za talce več vojakov in civilistov ter jih odpeljali v Gazo.
Izrael se je kmalu odzval z lastnimi raketnimi napadi na Gazo, ob razglasitvi vojnega stanja pa je obrambni minister Joav Galant odobril mobilizacijo rezervistov. Boji s palestinskimi borci še vedno potekajo na jugu države. Izraelsko vojaško letalstvo medtem krepi napade na Gazo. Po navedbah izraelskih sil IDF so zadeli več vojaških objektov in poveljniških središč Hamasa v gosto poseljeni enklavi, v zadnjih nekaj urah pa so zrušili tudi tri večnadstropne stavbe. V nasilju - najhujšem na območju v več desetletjih - je umrlo že več kot 1000 ljudi, od tega več kot 700 na izraelski strani, na palestinski strani pa po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi najmanj 413. Med žrtvami in več kot sto zajetimi so tudi tuji državljani. Izrael je v nedeljo razglasil vojno stanje.
Dolgoletni krvavi konflikt se je v zadnjem letu spričo okrepljenih aktivnosti IDF in judovskih priseljencev na zasedenem Zahodnem bregu zaostril, današnji napadi pa vseeno predstavljajo nepričakovano eskalacijo. Izrael od leta 2007 izvaja blokado Gaze, od takrat pa je s Hamasom bil že več krvavih vojn. Izrael, tako kot EU in ZDA, Hamas obravnava kot teroristično organizacijo.
Zanimivo: Napad so ostro obsodile EU in ZDA, obsodbe Hamasovih dejanj pa se vrstijo tudi iz drugih držav, med njimi iz Združenega kraljestva, Nemčije in Italije, Ukrajine, Španije in Slovenije. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, je izvedlo topniški in raketni napad na izraelske položaje na obmejnem območju. Kot so sporočili iz Hezbolaha, je gibanje solidarno s Hamasovim napadom na Izrael. Izraelska vojska je s topništvom odgovorila na obstreljevanje z juga Libanona. Po mnenju Irana je bil napad Hamasa spontana poteza odporniških sil kot odgovor na nadaljevanje zločinskih dejanj izraelskega režima. Treba je okrepiti solidarnost med islamskimi državami v podporo palestinskemu ljudstvu in odporu, je dodal. Tiskovni predstavnik Hamasa Gazi Hamad je zatrdil, da so za napad na Izrael dobili neposredno podporo Irana. Visoki predstavnik Bele hiše pa je dejal, da je še prezgodaj reči, ali je Iran neposredno vpleten.
EU dosegle dogovor o ključnem delu reforme evropskega azilnega sistema
Ključno: Članice EU so dosegle dogovor o ključnem delu reforme evropskega azilnega sistema - krizni uredbi, s katero bodo članice v času velikega migracijskega pritiska lahko prilagodile določena pravila iz evropskega pakta o azilu in migracijah. Evropski parlament je nato sporočil, da bo nadaljeval pogajanja s članicami o paktu o azilu in migracijah, ki jih je 20. septembra začasno ustavil.
Podrobno: Torej, na seji stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju so dosegli skupno stališče glede uredbe o kriznih razmerah, ki bo podlaga za pogajanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom o celotnem paktu o azilu in migracijah. Cilj Bruslja je, da prenovljeni evropski pakt o azilu in migracijah uzakoni do evropskih volitev prihodnje leto.
Dogovor državam članicam omogoča, da se v kriznih razmerah na področju azila in migracij odzovejo s prilagoditvijo nekaterih pravil iz pakta, denimo glede registracije prošenj za azil ali azilnega postopka na mejah. Registracija bi se po novem lahko zaključila najpozneje v štirih tednih po vložitvi, kar bo razbremenilo preobremenjene nacionalne uprave. Poleg tega bodo članice, ki se bodo znašle pod velikim migracijskimpritiskom, od Bruslja lahko zahtevale solidarnostne in druge podporne ukrepe, vključno s premestitvijo migrantov v druge države EU in finančnimi prispevki. Lahko bodo tudi podaljšale časovno obdobje pridržanja migrantov na zunanji meji ter znižale standarde nastanitve in oskrbe v migrantskih centrih.
Zanimivo: Sprejetje dogovora so doslej v prvi vrsti ovirala nesoglasja med Italijo in Nemčijo. Berlin je v preteklosti nasprotoval predvsem znižanju standardov oskrbe migrantov. V zadnjih dneh pa sta se Rim in Berlin zapletla tudi v spor glede vloge nevladnih organizacij, ki rešujejo migrante na morju. Italija je Nemčiji očitala, ker jih financira, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je dejala, da bi morale ladje migrante izkrcati v državi, pod katere zastavo plujejo. Na koncu je bil sklenjen kompromis, ki je bil sprejemljiv za obe strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Avstrija, Slovaška in Češka so se današnjega glasovanja o dogovoru vzdržale, Madžarska in Poljska, ki že dlje časa nasprotujeta predvsem mehanizmu obveznega sprejemanja migrantov, pa sta bili proti.
Slovaška z novim premierjem
Ključno: Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem je s 23,3 odstotka glasov zmagala socialdemokratska stranka Smer-SSD nekdanjega premierja Roberta Fica, znanega po proruskih stališčih. Na drugem mestu je novinka v parlamentu, liberalna Progresivna Slovaška s 17 odstotki. Slovaška predsednica Zuzana Čaputova je Ficu 2. oktobra podelila mandat za sestavo vlade.
Podrobno: Kljub zmagi utegne imeti Fico (znan po svojih proruskih stališčih) precej težav pri oblikovanju koalicije, ki bi imela večino v parlamentu. Njegova stranka bo imela sicer v 150-članskem parlamentu predvidoma 42 sedežev. Po oceni analitika Branislava Kovacika z univerze v Banski Bystrici se zdi možno sodelovanje Fica z levousmerjeno Glas-SD, ki je nastala leta 2020, ko je skupina poslancev zapustila Ficovo Smer. Glede na volilne rezultate je pristala na tretjem mestu in bo zasedla 27 sedežev v parlamentu. Vodi jo Peter Pellegrini, ki je postal premier leta 2018 po Ficovem odstopu sredi protestov po umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke.
Glas-SD, ki velja za zmernejšo ločino Ficove Smer-SSD, bo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA najverjetneje imela glavno besedo po volitvah, saj bo brez nje težko sestaviti katero koli vlado z večino v parlamentu. Stranki Smer-SSD in Glas-SD pa bi lahko sklenili sodelovanje z nacionalistično SNS, ki se ji obeta deset sedežev, in tako bi skupaj imele večino v parlamentu. Fico je v preteklosti že dvakrat sestavil vlado z SNS, ki prav tako nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini.
Zanimivo: Fico je pred volitvami med drugim napovedoval, da bo njegova država, če bo premier, prenehala pošiljati vojaško pomoč v sosednjo Ukrajino. Zavzel se je tudi za boljše odnose z Rusijo. Po oceni analitikov se bo slovaška zunanja politika, če bo vlado prevzel Fico, korenito spremenila in bi utegnila postati podobna politiki, ki jo vodi madžarski premier Viktor Orban. Volilna udeležba je bila 68-odstotna.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V minulem tednu se je dogajalo veliko. Na primer, generalni državni tožilec Drago Šketa je odstopil s funkcije potem, ko je sobotna policijska kontrola prometa pokazala, da je vozil pod vplivom alkohola. Pa premier Robert Golob se je na neformalnem vrhu EU v Granadi zavzel za to, da Evropska komisija pripravi predlog glede postopnega približevanja novih držav EU. Seveda ne moremo mimo tega, da je Slovenija v Varnostnem svetu ZN, v katerega je bila izvoljena junija, uradno dobila status opazovalke. To pomeni, da bodo lahko slovenski diplomati prisostvovali zasedanjem najpomembnejšega organa svetovne organizacije med pripravami za nastop mandata v letih 2024 in 2025. Minister za delo Luka Mesec pa je napovedal polno uskladitev pokojnin. Po navedbah Levice lahko upokojenci že z januarjem pričakujejo 8,2-odstotno uskladitev pokojnin. Minister je zagotovil, da je v predlogu proračuna za prihodnje leto za to predvidenih okrog 550 milijonov evrov.
Sestala se je meddržavna komisija za operativno izvajanje določb meddržavne pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o krški nuklearki. Pristojnima službama Hrvaške in Slovenije je ob zamudah pri gradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na Vrbini pri Krškem in dolgoročnega skladišča Čerkezovac na Hrvaškem naložila, naj čimprej izvedeta gradnjo. Glede projekta gradnje Jek2 je hrvaški minister za gospodarstvo Davor Filipović zatrdil, da je Hrvaška zainteresirana za sodelovanje. Ob tem omenimo še, da so v Nuklearni elektrarni Krško so zaznali povečano puščanje primarnega sistema znotraj zadrževalnega hrama, zato je prišlo do preventivne zaustavitve. Puščanje pa po zagotovilih vodstva nuklearke ni vplivalo na zaposlene, prebivalstvo in okolje ter je bilo pod vrednostjo, ki jo kot mejno določajo tehnične specifikacije.
Pojdimo še v tujino. Za EU je začela veljati konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, znana kot istanbulska konvencija (o tem smo že pisale, na primer tukaj). Podpisale so jo vse članice, doslej pa jo je ratificiralo 21 držav unije. Poleg tega je Evropska komisija uradno sprožila preiskavo glede kitajskih subvencij za električna vozila. Na podlagi ugotovitev preiskave se bo komisija odločila, ali bo uvedla izravnalne protisubvencijske dajatve na uvoz tovrstnih vozil iz Kitajske. Omenimo še, da so se v znak podpore Ukrajini zunanji ministri držav članic EU prvič doslej sestali izven unije in na vojnem območju. Na srečanju je sodeloval tudi ukrajinski minister Dmitro Kuleba. Zatem je potekalo tretje zasedanje Evropske politične skupnosti (EPS), na katerem je EU zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini, pa tudi pomoč Armeniji po prihodu množice beguncev iz Azerbajdžana. Voditelja slednjega in Turčije se srečanja nista udeležila. Vojna se sicer ne umirja. V minulem tednu je denimo v ruskem raketnem napadu v kavarni v vasi Groza blizu mesta Kupjansk ubitih najmanj 51 ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za brutalen zločin in teroristično dejanje.
Začelo se je sojenje nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in vodilnim v njegovem poslovnem imperiju zaradi obtožb o zavajanju bank in zavarovalnic z laganjem o dejanski vrednosti premoženja za pridobitev ugodnih posojil. Trump je sojenje označil za lov na čarovnice. Predstavniški dom kongresa je s položaja odstavil svojega predsednika Kevina McCarthyja, kar je prva odstavitev predsednika predstavniškega doma kongresa v ameriški zgodovini. Pobudo za odstavitev je dal republikanec Matt Gaetz zaradi dogovora o financiranju vlade. Omenimo še, da se je vlada predsednika ZDA Joeja Bidna odločila, da bo nadaljevala gradnjo zidu na meji z Mehiko. Biden je zid, ki ga je zagovarjal njegov predhodnik Trump, v preteklosti kritiziral, za nadaljevanje se je odločil, ker ni mogel preusmeriti sredstev za ta namen. Poleg tega je Biden je podpisal zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade, s čimer so se v ZDA do 17. novembra izognili ustavitvi dela zvezne vlade. V potrjenem kompromisnem predlogu pa ni sredstev za pomoč Ukrajini.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre