top of page

Tedenskih (s)pet, 23. - 30. 9.


V zadnjih dneh se ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik otepa očitkov o nepravilnostih pri razpisu za nevladne organizacije in visokih stroških službene poti v New York. O tem smo sicer pisale že prejšnji teden, zato torkat ne bomo preveč dolge. Ti pa priporočamo ogled zadnje oddaje Tarča. Kakorkoli, začnimo s pregledom petih osrednjih novic minulega tedna.

Vir: Pexels

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Sestanek skupine za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za Jek 2

Ključno: V ponedeljek se je prvič sestala delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). Udeležil se je je tudi premier Robert Golob.


Podrobno: Državni sekretar za koordinacijo projekta Jek 2 Danijel Levičar je povedal, da je naloga skupine priprava podlag, tudi s posebno zakonodajo, za končno investicijsko odločitev, sprejeto predvidoma v letih 2027 ali 2028. Ta odločitev bi poleg podlag za umestitev v prostor, izbrane tehnologije in moči reaktorja vsebovala tudi informacije glede vrednosti projekta, njegovega financiranja in morebitnega soinvestitorstva. Objekt bi bil v omrežje predvidoma priključen leta 2038 - takšne so najbolj optimistične ocene Gena energije v primeru pospešitve administrativnih postopkov. Bo pa, po Golobovih besedah, potreben tudi referendum.


Vlada je delovno skupino za Jek 2 imenovala v začetku septembra. Poleg sedmih ministrstev in uprave za jedrsko varnost v njej sodelujejo še Gen energija, Nuklearna elektrarna Krško ter Eles.


Zanimivo: Ko smo že pri energiji, skoraj 40 partnerjev projekta severnojadranske vodikove doline iz Slovenije, Hrvaške in Italije je podpisalo pogodbo o šestletnem razvoju 17 pilotnih projektov s ciljem proizvodnje 5000 ton obnovljivega vodika letno. Skupna vrednost projektov je 700 milijonov evrov, 25 milijonov evrov je prispevalo evropsko Partnerstvo za čisti vodik.



Nezakonite migracije

Ključno: Zunanji ministri držav skupine C5 so opozorili na pereče vprašanje nezakonitih migracij, pri čemer so poudarili evropski pristop. V Sloveniji pa je policija zaradi velikega števila nezakonitih prehodov meje okrepila nadzorne aktivnosti na delih meje s Hrvaško.


Podrobno: Policija je okrepila nadzor predvsem na območjih policijskih uprav Novo mesto in Koper, ki sta najbolj obremenjeni z migracijami. Notranji minister Boštjan Poklukar je zanikal, da bi šlo za vnovično vzpostavljanje notranjega nadzora na meji. Novica v Zagrebu ni povzročila večjega presenečenja, pač pa so jo ocenili kot pričakovano.


Notranji ministri članic EU, ki so se zaradi problemov v zvezi z nezakonitimi migracijami sestali kasneje v tednu, niso uspeli doseči dogovora o t. i. krizni uredbi, ki je del pakta o migracijah in azilu, vendar naj bi do dogovora prišli v prihodnjih dneh. Ob robu zasedanja notranjih ministrov EU se je Poklukar sestal s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem. Dogovorila sta se, da bosta državi okrepili mešane policijske patrulje ob meji. Evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson sta pozvala, naj se komisija bolj angažira pri dogovarjanju o sporazumu med BiH in Frontexom. Poklukar tudi ne vidi izboljšanja v zvezi z avstrijskim nadzorom na meji s Slovenijo, o katerem je poročala Evropska komisija.


Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljal o ustavitvi nezakonitih migracij in ukrepih za učinkovito zaščito meja Slovenije. Predstavnica vlagatelja zahteve za sklic seje Anja Bah Žibert (SDS) je notranje ministrstvo in vlado pozvala, naj prenehata odstranjevati ograjo na meji, ampak naj jo, nasprotno, dodatno postavita. Poslanka SDS-a je pozvala tudi h krepitvi policijskega nadzora na območju Policijske uprave Novo mesto. Policija je, po zagotovilih Poklukarja, glede zahtev za dodatno postavitev ograje povedal, da je njena odstranitev koalicijska zaveza Golobove vlade in da ta zaveza ostaja v veljavi.


Zanimivo: Kakorkoli, komisija državnega zbora (DZ) za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je v četrtek na seji seznanila z aktivnostmi Sove in policije v zvezi s povečanim številom nezakonitih migracij na območju Slovenije. Med drugim so pozvali Sovo in policijo, da pozorno spremljata dogajanje na področju nezakonitih migracij in dogajanje v azilnem domu na Viču.



Proračun sprejet, presegal bo mejo v fiskalnem pravilu

Ključno: Vlada je sprejela predlog proračunov za leti 2024 in 2025, ki sta v znamenju izdatkov za obnovo po poplavah. Načrtovani javnofinančni primanjkljaj v 2024 bo višji od meje v fiskalnem pravilu, zato bodo potrebni pogovori z Brusljem.


Podrobno: Vlada je sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, v katerih je največ pozornosti posvečene obnovi po avgustovskih poplavah. Zaradi tega bodo prihodnje leto za milijardo evrov višji načrtovani odhodki, v Bruslju pa bomo poskusili upravičiti višji javnofinančni primanjkljaj. V letu 2024 naj bi se v proračun tako steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so po novem načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov; v letu 2025 naj bi prihodki znašali 14,6 milijarde evrov, odhodki pa 15,8 milijarde. Proračunska primanjkljaja naj bi tako znašala 3,3 odstotka v 2024 oz. 1,8 odstotka BDP v 2025. Za odpravo posledic avgustovske ujme pa bo po prvih ocenah potrebnih več milijard evrov.


Zanimivo: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje 1,6 odstotno, za drugo leto pa 2,8 odstotno gospodarsko rast. Obnove po poplavah bodo spodbudile investicije, na Uradu RS pa pričakujejo tudi rast tujega povpraševanja in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Leta 2025 se Sloveniji obeta 2,5-odstotna rast. Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021.



Mladi v podnebnem boju s tožbo na ESČP proti 33 državam

Ključno: Skupina mladih Portugalcev je na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila tožbo proti 33 državam (tudi proti Sloveniji). Očitajo jim, da niso storile dovolj za zaustavitev globalnega segrevanja (trdijo, da so kršene njihove temeljne pravice).


Podrobno: Šest Portugalcev, starih med enajst in 24 let, je vložilo tožbo proti portugalski vladi in še vladam 32 drugih držav, med katerimi so vse članice EU, pa tudi Združeno kraljestvo, Norveška, Švica in Turčija. Šesterica trdi, da so kršene njihove temeljne pravice, vključno s pravico do življenja, zasebnosti in družinskega življenja. Državam očitajo nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam in neuspeh pri zmanjšanju svojih izpustov toplogrednih plinov do te mere, da bi dosegle cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. To je prvi tovrstni primer pred omenjenim sodiščem v Strasbourgu, ki bi v primeru uspeha lahko imel pravno zavezujoče posledice za vpletene države.


Zanimivo: Povod za tožbo so bili uničujoči požari leta 2017 na Portugalskem, v katerih je umrlo več kot sto ljudi, ogromna gozdna območja pa so bila uničena. Sodišče v Strasbourgu je primer označilo za prednostno zadevo. Kot je povedal vir pri ESČP, gre za edinstven primer, še zlasti glede na število toženih držav naenkrat in pomen podnebnega vprašanja.



Iz Gorskega Karabaha v Armenijo prebegnilo že več kot 100.000 ljudi

Ključno: Po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan minuli teden prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, je po zadnjih znanih informacijah v Armenijo prebegnilo že 100.417 ljudi. Ob tem so opozorile, da so bili mnogi prisiljeni zapustiti svoje domove. Pred azerbajdžansko vojaško operacijo je sicer v tej regiji živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 Armencev.


Podrobno: Armenijo je tako zapustilo več kot 80 odstotkov prebivalcev (pred azerbajdžansko vojaško operacijo je namreč tam živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 etničnih Armencev). Separatistične oblasti v regiji so v četrtek razglasile, da bo samooklicana Republika Gorski Karabah (Arcah) s prihodnjim letom prenehala obstajati.


Tudi agencija Združenih narodov (ZN) za begunce (UNCHR) je potrdila, da je iz regije odšlo 100.000 ljudi. Ob tem je zatrdila, da so mnogi med njimi lačni, izčrpani in potrebni takojšnje pomoči. ZN so medtem sporočili, da bodo v Gorski Karabah prvič po 30 letih poslali humanitarno misijo.


Zanimivo: Armenski separatisti v Gorskem Karabahu so po kratki operaciji azerbajdžanske vojske sredi prejšnjega tedna položili orožje in privolili v pogovore o reintegraciji. Državi sta že več desetletij v sporu zaradi te južnokavkaške pokrajine, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar v njej živijo večinoma Armenci. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Nadaljevala so se pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. Pogajalci so obravnavali vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij in hkratni prehod na novo plačno lestvico. Prvič se je sestal svet za obnovo pod vodstvom gradbenega inženirja Marjana Pipenbaherja. Ključno je čimprejšnje očiščenje rečnih korit, izvedba poglobitev in utrditev brežin, saj bo jesen prinesla nove padavine. Nato naj bi sledili dolgoročni ukrepi. Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov, pa tudi na noveli zakonov o zaščiti živali ter o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. V državnem zboru (DZ) bo za vnovično sprejetje zakonov potrebnih vsaj 46 glasov.


Zunanja ministrica Tanja Fajon se je udeležila zasedanja okrepljenega Stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), kjer je poudarila podporo nadaljnji prisotnosti Ovseja v Ukrajini. Na 67. generalni konferenci Mednarodne agencije za jedrsko energijo pa je poudarila pomen multilateralizma. Obrambni minister Marjan Šarec je s severnomakedonsko ministrico Slavjanko Petrovsko podpisal sporazum o obrambnem sodelovanju med državama. Sodelovanje Slovenije in Savdske Arabije se krepi, a je blagovna menjava neuravnotežena in je treba poiskati nove priložnosti za povečanje izvoza v to državo. To je na srečanju s savdskim ministrom za gospodarski razvoj in načrtovanje Fajsalom Alibrahimom dejali gospodarski minister Matjaž Han. Za Slovenijo je Savdska Arabija najpomembnejša gospodarska partnerica v Zalivu.



Zdaj gremo pa še v tujino. Avstrijski kancler Karl Nehammer je postal tarča kritik, ko se je pojavil posnetek, v katerem ob robu dogodka njegove Avstrijske ljudske stranke blizu Salzburga svetuje revnim staršem, naj otroke hranijo z burgerji in krompirčkom iz McDonaldsa. Francoska desnica je po delnih senatnih volitvah ohranila večino v zgornjem domu parlamenta. Zavezništvu levih strank je uspelo pridobiti nekaj dodatnih sedežev, stranka predsednika Emmanuela Macrona Preporod pa je dobila nekaj sedežev manj kot doslej. V manj kot 12 urah so v treh ločenih strelskih incidentih in eksploziji na Švedskem umrle tri osebe. Premier Ulf Kristersson je napovedal boj proti vse bolj nasilnim kriminalnim tolpam tudi s pomočjo vojske.


Kongresni republikanci so v četrtek sprožili prvo uradno zaslišanje pred morebitno ustavno obtožbo ameriškega predsednika Joeja Bidna, vendar jim je tudi njihova priča, ustavni pravnik Jonathan Turley, povedal, da za to ni dokazov. Po šestih urah so zaslišanje v odboru za vladni nadzor začeli zapuščati tudi nekateri republikanci. Ameriška vlada je v četrtek začela javne uslužbence obveščati, da jim v nedeljo grozi prekinitev proračunskega financiranja in bodo zato z izjemo nujnih delavcev, kot so kontrolorji poletov, morali na prisilne neplačane dopuste. Ameriški kongres mora do nedelje zjutraj potrditi zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade, sicer bodo morale prekiniti svoje delovanje. Dodajmo še, da sta nekdanji predsednik ZDA Donald Trump in njegov poslovni imperij več let izvajala prevare na račun bank in zavarovalnic s precenjevanjem vrednosti premoženja, je presodil sodnik ter Trumpovi skupini odvzel nekatere poslovne licence za poslovanje v New Yorku.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page