top of page

Tedenskih (s)pet, 16. - 23. 9.

Oj! Čas je za skodelico čaja z medom ali vroče čokolade s cimetom! Zakaj? Ker se že veselimo jeseni in toplih puloverjev in dobrih knjig in novih prijateljstev in ... Novih Tedenskih (s)pet! <3 Skratka, za nami je teden, čisto prepoln dogajanja, da bi ga lahko stlačile v pet povzetkov. Ampak smo to vseeno storile (vendarle pa toplo priporočamo tudi branje povzetka drugega dogajanja v minulem tednu na dnu tega prispevka).

Vir: Pexels

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če te je šola/študij/delo že čisto preveč zaposlilo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Resolucija za enake možnosti žensk in moških

Ključno: Poslanci so s 70 glasovi za in nobenim proti sprejeli resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2030.


Podrobno: Cilj resolucije je, da imajo ženske in moški enak položaj in enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj, tudi glede plač, ki so za ženske še vedno nižje kot za moške. V resoluciji so med drugim tudi ukrepi za preprečevanje femicida in nasilja nad ženskami. Poleg tega resolucija spodbuja tudi delovno in socialno vključenost najbolj ranljivih skupin žensk v okviru programov socialne aktivacije, predvsem starejše ženske, invalidke, Rominje in ženske iz drugih kulturnih okolij.


Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s posebnimi projekti napovedujejo spodbujanje ženskega podjetništva, načrtujejo pa tudi ukrepe, po katerih bi si ženske izbirale poklice, za katere se običajno odločajo moški. Tako bi jih spodbujali k vključevanju v vojaški in policijski poklic, pri čemer bi zagotavljali enake možnosti v vojaški in policijski karieri.


Resolucija napoveduje še ukrepe za spodbujanje, sprejemanje in izvajanje družini prijaznih politik in praks, ki omogočajo zaposlenim staršem lažje usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja. Hkrati naj bi okrepila prizadevanja za odpravo spolnih stereotipov na področju delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela.


Zanimivo: Resolucijo so podprle koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter poslanska skupina SDS. Vzdržani so bili le v NSi.



Zasedanje Generalne skupščine in Varnostnega sveta ZN

Ključno: Svetovni voditelji, vključno s predsednico Natašo Pirc Musar in zunanjo ministrico Tanjo Fajon, so se zbrali na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (ZN). Poleg tega je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na izrednem zasedanju Varnostnega sveta (VS) ZN o Ukrajini obsodil rusko invazijo in pozval, naj se Rusiji kot stalni članici VS ZN odvzame pravica veta.


Podrobno: V torek se je začela splošna razprava na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je posvaril, da je svet vse bolj razdeljen, zaradi česar ne bo mogoče učinkovito reševati problemov. Mimogrede, pred začetkom splošne razprave v je Pirc Musar v okviru razvojnega vrha sovodila dialog voditeljev držav na temo digitalnih tehnologij.


V sredo ob začetku vrha o podnebnih ambicijah je Guterres izjavil, da je odvisnost človeštva od fosilnih goriv je odprla vrata v pekel. Isti dan pa se je predsednica republike Nataša Pirc Musar ob robu zasedanja Generale skupščine ZN v New Yorku srečala z Zelenskim. Ob tem je poudarila, da Slovenija trdno stoji ob strani Ukrajini. V okviru odprte razprave Varnostnega sveta ZN o Ukrajini pa je podprla zahteve, da Rusija konča svojo invazijo. Prepričana je, da je treba za dolgoročen mir zadostiti pravičnosti, kar vključuje tudi kaznovanje odgovornih.


Fajon se je med drugim srečala z Zelenskim in generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaelom Grossijem. Poleg tega je zunanja ministrica ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN zagovarjala odločitev vlade, da za vodenje ekipe v Varnostnem svetu ZN za obdobje 2024-2025 imenuje posebnega predstavnika Samuela Žbogarja, veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh pa ostaja na položaju in bo vodil delo slovenske misije v Generalni skupščini in Gospodarskem in socialnem svetu ZN (Ecosoc). Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je odločitev vlade v pogovoru za slovenske dopisnike ocenila za nenavadno.

Zanimivo: Udeležba ministrice za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik in štirih sodelavk ministrstva na julijskem forumu o trajnostnem razvoju v New Yorku pa je dvignilo kar nekaj prahu. Za službeno pot vseh udeleženih je namreč država odštela nekaj več kot 33.000 evrov. Ministrica navedbe o neupravičenosti udeležbe sodelavk ministrstva zavrača in stroške ocenjuje kot razumne. Ministrico so spremljale namestnica generalnega sekretarja Maja Dimitrovski, generalna direktorica direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem Mateja Mahkovec, sekretarka v ministričinemkabinetu Nika Benedik in vodja sektorja za analize in razvojno načrtovanje Simona Hočevar.



Po odstopu dveh poslancev, njuna stolčka že zasedena

Ključno: Državni zbor (DZ) se je na začetku redne plenarne seje seznanil z odstopoma poslancev Svobode Dejana Zavca in Martina Marzidovška, s čimer jima je prenehala funkcija. Nadomestila sta ju poslanca Jurij Lep in Dejan Süč.


Podrobno: Zavec naj bi odšel iz zdravstvenih razlogov, Marzidovšek pa zaradi novega kariernega izziva (svoje poslanstvo naj bi nadaljeval na področju umetne inteligence), sta pojasnila. Vodja poslanske skupine Borut Sajovic je poudaril, da poslanska skupina ostaja polnoštevilčna in da so vsi skupaj zavezani istim programskim ciljem in volivcem. Zavec in Marzidovšek sta sicer zanikala, da odstopata, ker se ne bi našla v funkciji poslanca.


Lep je sicer funkcijo poslanca opravljal že v minulem sklicu DZ, ko je bil v parlament izvoljen na listi DeSUS. Delovanje stranke so sicer zaznamovala številna razhajanja med vodstvom stranke in člani poslanske skupine, Lep je ob tem tudi izstopil iz poslanske skupine. Skupaj s poslanci iz takratne SMC Igorjem Zorčičem, Janjo Slugo in Branislavom Rajićem je nato ustanovil poslansko skupino nepovezanih poslancev, pred volitvami v DZ pa se je skupaj s poslanko Slugo včlanil v stranko Roberta Goloba, danes predsednika vlade.


Süč, 33-letni diplomirani profesor geografije in zgodovine, pa je aktiven v lokalni politiki in še vedno deluje kot občinski svetnik v občini Lendava. Na lokalnih volitvah 2018 se je potegoval tudi za županski stolček, a so volivci mandat na čelu občine takrat podelili kandidatu SDS in NSi Janezu Magyaru. Süč v DZ prihaja z mesta vodje kabineta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko. Pred tem je v občini Lendava deloval predvsem na področju kulture, bil je namreč koordinator kulturnega programa v Knjižnici - Kulturnem centru Lendava in organizator kulturnih dogodkov na Zvezi kulturnih društev Lendava.


Zanimivo: Ko smo že pri odstopih, omenimo še odstop odgovorne urednice informativnega programa 1. programa Televizije Slovenija Jadranka Rebernik. Kot vršilka dolžnosti jo je nasledila nekdanja dopisnica RTVS iz Berlina Polona Fijavž.



Poteza za enakopravnejšo zastopanost žensk v indijskem parlamentu

Ključno: Indijski parlament je v četrtek potrdil spremembo zakona, ki določa, da bo tretjina sedežev v spodnjem domu in parlamentih indijskih zveznih držav rezervirana za ženske, s čimer bi zagotovili njihovo enakopravnejšo zastopanost.


Podrobno: Za spremembo je po enajstih urah razprave v četrtek zvečer po krajevnem času glasovalo vseh 215 članov zgornjega doma parlamenta. En dan prej je zakon sprejel tudi neposredno izvoljeni spodnji dom. Indijski premier Narendra Modi je odločitev označil za odločilen mejnik za večjo zastopanost žensk v Indiji.


S tem se je končal 27-letni zastoj pri sprejemanju zakona, do katerega je prišlo zaradi pomanjkanja soglasja med političnimi strankami, saj so konzervativni poslanci dolgo časa nasprotovali spremembam.

Zanimivo: Vprašanje pa ostaja, kdaj bo sprememba dejansko začela veljati. Spomnimo, ženske so sedaj v spodnjem domu parlamenta v občutni manjšini. Po podatkih indijskih oblasti predstavljajo ženske več kot 48 odstotkov od 1,4 milijarde prebivalcev Indije, vendar je njihova zastopanost v parlamentu zgolj 15,1-odstotna v primerjavi z mednarodnim povprečjem 24 odstotkov. Kakorkoli, odločitev bi lahko povečala podporo žensk Modijevi vladajoči hindujski nacionalistični stranki BJP na prihajajočih regionalnih volitvah v prihodnjih mesecih in nacionalnih volitvah prihodnje leto.



Sojenje Le Penovi zaradi poneverbe evropskih sredstev

Ključno: Pariško tožilstvo je zahtevalo sojenje nekdanji vodji skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen in 26 njenim sodelavcem. Evropska sredstva, namenjena poslancem Evropskega parlamenta, naj bi namreč porabili za zaposlitve sodelavcev v Franciji. V primeru obsodbe jim grozi do deset let zapora in denarna kazen.

Vir: Pexels

Podrobno: Le Pen je skupaj s sodelavci, med katerimi je tudi njen oče in soustanovitelj Nacionalnega zbora Jean-Marie Le Pen, obtožena poneverbe javnih sredstev in tajnega dogovarjanja. Iz sredstev Evropskega parlamenta, namenjenih evropskim poslancem, naj bi ti plačevali sodelavce stranke v Franciji.


V primeru obsodbe jim grozi do deset let zapora in denarna kazen v višini do dvakratnega zneska domnevno poneverjenih sredstev. Poleg tega bi lahko sodišče Le Penovi prepovedalo opravljanje javnih funkcij za do deset let, kar pomeni, da se leta 2027 ne bi mogla še četrtič potegovati za predsedniški stolček, poroča francoska tiskovna agencija AFP.


Zanimivo: Evropski parlament je leta 2018 ocenil, da naj bi obtoženi med letoma 2009 in 2017 poneverili 6,8 milijona evrov. Pariško tožilstvo zahteva sojenje za skupno 11 evroposlancev, 12 njihovih parlamentarnih pomočnikov in štiri sodelavce Nacionalnega zbora. Poleg tega je sama stranka obtožena prikrivanja nepravilnosti. Le Pen je v preteklosti obtožbe, ki temeljijo na sedemletni preiskavi, že zanikala, v minulem tenu pa je povedala, da jih bodo izpodbijali na sodišču.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Državni zbor (DZ) je sprejel novelo zakona o zaščiti živali. Novela prinaša ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. DZ je sprejel tudi spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Doslej je bila v veljavi ureditev o stoodstotnem kritju, po novem pa bo znašala 60 odstotkov. Da ne pozabimo, poslanci so na seji sprejeli koalicijska dopolnila k noveli zakona o duševnem zdravju. Predlog novele naj bi med drugim izboljšal dostop do storitev in preprečuje daljšanje čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke. Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes pa so zbrali potrebnih 5000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona o varstvu okolja v DZ, s katero želijo med drugim izenačil standarde izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov.


Vladna stran je sindikatom javnega sektorja predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico, težak približno 847 milijonov evrov. V to vsoto niso vštete plače funkcionarjev in direktorjev. Celotna prenova plačnega sistema z odpravo nesorazmerij je ocenjena na približno milijardo evrov, izpeljali naj bi jo v treh letih. Poleg tega je vlada sprejela tri programe odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi letošnjih poletnih ujm v skupni vrednosti približno 234 milijonov evrov, namenjenih prizadetim občinam.

V minulem tednu je odmevala tudi novica, da bo UKC Ljubljana uvedel zunanji strokovni nadzor po smrti dveh otrok s težko obliko prirojene srčne napake. V Mariboru pa je potekala Parada ponosa. Udeležilo se je je več kot 300 ljudi, je pa prišlo tudi do incidentov in nasilja.



Pojdimo še v tujino. Napetosti med Ukrajino in Rusijo se nadaljujejo. Ob tem omenimo, da je Evropska komisija Ukrajini izplačala 1,5 milijarde evrov v okviru paketa makrofinančne pomoči, vrednega do 18 milijard evrov. V okviru te pomoči, ki je namenjena pokrivanju njenih takojšnjih potreb po financiranju, je sicer Kijevu letos skupno izplačala že 13,5 milijarde evrov. Mimogrede, Slovenija se je v vlogi intervenientke udeležila ustne obravnave v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) v zadevi Ukrajina proti Rusiji. S tem se postavlja v krog držav zagovornic spoštovanja mednarodnega prava in sprejetih mednarodnih obveznosti, so poudarili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Ukrajina je pred ICJ sprožila postopek zoper Rusijo zaradi domnevnih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na pogovorih sprejel sirskega kolega Bašarja al Asada in ob tem napovedal vzpostavitev novega strateškega partnerstva med državama. Iranska revolucionarna garda je ob prvi obletnici smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute začasno pridržala njenega očeta. Iranske oblasti naj bi ob obletnici skupno aretirale okoli 260 ljudi. Iranski parlament je potrdil zakon o zaostritvi kazni za ženske, ki kršijo islamska pravila oblačenja. Azerbajdžan je začel vojaško operacijo v regiji Gorski Karabah. V operaciji, s katero naj bi pregnali armenske enote iz regije, je bilo ubitih 32 ljudi, več kot 200 pa ranjenih. 20. septembra je bil z regionalnimi armenskimi oblastmi dosežen dogovor o prekinitvi ognja, 21. septembra so se začeli pogovori med armenskimi separatisti in azerbajdžanskimi oblastmi o ponovni integraciji regije.


Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

bottom of page