- Jun 5, 2023
- 6 min read

Tedenskih (s)pet, 27. 5. - 3. 6.

Drage in dragi. S pisnim izpitom iz angleščine se je začel osrednji del spomladanskega izpitnega roka splošne mature in poklicne mature. Kako je šlo? <3 Me moramo priznati, da nimamo pretiranih želja, da bi znova pisale maturo 😅 Držimo pesti zate! Mimogrede, splošna matura letos poteka na 83 šolah, prvič pa je k njej pristopilo 6275 kandidatov oziroma 170 več kot lani.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo vzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Premiki na področju stanovanjske problematike?

Ključno: Ministrstvo za solidarno prihodnost se je zavezalo k zadostnemu financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Po besedah ministra Simona Maljevaca, je letos na voljo skupno 75 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in proračuna, trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

Podrobno: Ministrstvo za solidarno prihodnost se je ob srečanjih z občinskimi stanovanjskimi skladi zavezalo k zadostnemu financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Pri tem bo z letošnjim letom za gradnjo na voljo že 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost ter dodatno še 25,5 milijona evrov iz proračuna.V drugi polovici leta nameravajo začeti pripravljati spremembe stanovanjskega zakona. Kot je povedal minister, nameravajo do leta 2026 zagotoviti gradnjo čim več stanovanj - njihov cilj je 5000, od leta 2026 naprej pa sistem, ki bo deloval s sredstvi v višini 100 milijonov evrov letno.

Zanimivo: Slovenija pa še zdaleč ni edina država, ki se sooča s stanovanjsko problematiko. Na primer ZDA v zadnjih desetletjih niso zgradile dovolj stanovanj, to pomanjkanje pa je le eden izmed razlogov, zakaj si številni Američani stanovanj ne morejo privoščiti.

Na severu Kosova znova napetosti

Ključno: V ponedeljek so na severu Kosova so izbruhnili spopadi, potem ko se je več sto Srbov zbralo pred občinskimi poslopji v Zvečanu, Leposaviću in Zubinem Potoku in zahtevalo umik kosovske policije ter novoizvoljenih županov teh občin, etničnih Albancev.

Podrobno: V spopadih je bilo ranjenih 30 pripadnikov misije Kfor in 53 Srbov. Zveza Nato je v torek napovedala, da bo na Kosovo poslala dodatnih 700 vojakov. Slovenska vojska na Kosovo ne napotuje dodatnih sil, so zatrdili na ministrstvu za obrambo. V silah Kfor na Kosovu trenutno deluje nekaj več kot 90 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ki v nemire niso bili neposredno vpleteni.

V petek je kosovski premier Albin Kurti na izredni seji parlamenta v Prištini srbsko vlado obtožil organiziranja izgredov na severu Kosova. Opozicija je ob tem predsednika vlade iz vrst stranke Samoopredelitev obtožila za poslabšanje odnosov z mednarodnimi partnerji, predvsem z ZDA. Kurti je sicer pred tem v četrtek nakazal na možnost za nove lokalne volitve na severu Kosova, k čemur so pozvale tudi EU, Nemčija in Francija. Srbi na severu Kosova so nadaljevali proteste, s katerimi zahtevajo umik kosovske policije in novoizvoljenih županov, etničnih Albancev, v občinah z večinsko srbskim prebivalstvom.

Zanimivo: Vlada je potrdila srednjeročni obrambni program 2023-2028, ki med prednostne naloge uvršča izgradnjo več vojaških zmogljivosti in povečanje števila pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Program predvideva tudi uveljavljanje kibernetskega prostora kot domene delovanja obrambnega ministrstva, so sporočili iz Ukoma.

EU pristopila k istanbulski konvenciji

Ključno: EU je pristopila h konvenciji o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, znani kot istanbulska konvencija, ki jo je švedsko predsedstvo Sveta EU označilo za najbolj napredno konvencijo o boju proti nasilju nad ženskami.

Podrobno: Konvencija zajema široko paleto ukrepov, od zbiranja podatkov in ozaveščanja do pravnih ukrepov za inkriminacijo različnih oblik nasilja nad ženskami. Vključuje ukrepe za zaščito žrtev in zagotavljanje podpornih storitev ter obravnava razsežnost nasilja na podlagi spola v zadevah azila in migracij. Odločitev so danes pozdravili tudi pri Evropski komisiji.

Zanimivo: Istanbulska konvencija je začela veljati aprila 2014, EU pa jo je podpisala 13. junija 2017. Kakorkoli, zaradi nasprotovanja več držav članic je EU ni ratificirala. Sodišče EU je sicer leta 2021 razsodilo, da bi lahko EU nadaljevala postopek ratifikacije kljub pomanjkanju soglasja. Do današnje odločitve Sveta EU o pristopu k istanbulski konvenciji pa prihaja po tistem, ko je Evropski parlament maja podprl pristop EU h konvenciji.

Sumi nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki

Ključno: Po poročanju portala N1 naj bi več sogovornikov z ljubljanske psihiatrične klinike (pacienti, njihovi svojci, več zaposlenih, nekdanji zaposleni in drugi) potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča.

Podrobno: Natančneje, kot pišejo na portalu N1, so govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in z drugimi. Več sogovornikov je potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pa pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki so jih pridobili. Ob tem vodstvo klinike navedbe o nasilju kategorično zavrača. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti. Na ministrstvu za zdravje pripravljajo gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora.

Zanimivo: V združenju Šent so globoko zaskrbljeni o, po poročanju portala N1, domnevnem nasilju v ljubljanski psihiatrični kliniki. Na ministrstvu za zdravje pa pripravljajo gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora.

Evropski parlament pozval k ukrepanju glede madžarskega predsedovanja Svetu EU

Ključno: Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je izrazil zaskrbljenost v zvezi z madžarskim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2024. Kot razlog navajajo pomanjkljivo spoštovanje prava EU s strani Madžarske. Svet EU je parlament pozval, naj poišče ustrezno rešitev.

Podrobno: Resolucijo o vladavini prava na Madžarskem so poslanci podprli s 442 glasovi za, 144 proti, 33 pa se jih je glasovanja vzdržalo. V njej so poudarili pomembno vlogo, ki jo ima predsedstvo Sveta EU pri sprejemanju zakonodaje, zagotavljanju kontinuitete dela EU in predstavljanju Sveta v odnosih z drugimi institucijami.

Evropski poslanci se sprašujejo, kako bo lahko Madžarska v drugi polovici prihodnjega leta kredibilno opravljala to nalogo glede na pomanjkljivo spoštovanje prava in vrednot unije, so sporočili iz parlamenta. Svet EU je parlament pozval, naj poišče ustrezno rešitev.

Zanimivo: V resoluciji so znova izrazili tudi zaskrbljenost nad upoštevanjem evropskih vrednot na Madžarskem, pri čemer so se razmere še poslabšale zaradi "namernih in sistematičnih ukrepov vlade". To se dogaja, kljub temu da je Evropski parlament pred leti sprožil postopek v skladu s 7. členom Pogodbe o EU. Ob tem Budimpešta pravi, da gre za "protimadžarsko pobudo".

Drugo dogajanje v minulem tednu

Najprej povzamimo še drugo dogajanje v Sloveniji. Z objavo sklepa ustavnega sodišča o prenehanju zadržanja izvajanja dela novele zakona o RTVS v uradnem listu je začel teči sedemdnevni rok za konstituiranje novega sveta RTVS. Vlada je na pogajanjih sindikatom javnega sektorja predstavila predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, težak 267 milijonov evrov. V državnem svetu je potekal posvet o aktualnih težavah vzgojno-izobraževalnega sistema. Kot so izpostavili sodelujoči, je slovensko šolstvo na prelomni točki, saj se vzgojno- izobraževalni zavodi soočajo s težavami, ki jih sami ne morejo več reševati. Upravno sodišče je zavrglo tožbe vseh treh zavarovalnic, Generalija, Triglava in Vzajemne, zoper uredbo o določitvi najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Komisija za preprečevanje korupcije v poročilu za lansko leto kot najbolj problematična področja ponovno izpostavlja integriteto, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja. Za konec pa dodajmo še, da je Primož Roglič (Jumbo-Visma) tudi uradno postal prvi slovenski zmagovalec kolesarske dirke po Italiji.

Pojdimo še v tujino. Predsednik ZDA Joe Biden in predsednik predstavniškega doma kongresa Kevin McCarthy sta dosegla dogovor o zvišanju zgornje dovoljene meje javnega dolga in proračunu. ZDA so se s tem izognile plačilni nesposobnosti. V Beogradu je potekal že četrti shod proti nasilju. V drugem krogu predsedniških volitev v Turčiji je aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan z 52 odstotki glasov premagal kandidata združene opozicije Kemala Kilicdarogluja ter si zagotovil še tretji predsedniški mandat. Na regionalnih in lokalnih volitvah v Španiji so vladajoči socialisti doživeli poraz, slavila je konservativna Ljudska stranka, ki bo v večini regij morala oblikovati koalicijo s skrajno desno stranko Vox. Ugandski predsednik Yoweri Museveni je podpisal novo zakonodajo glede oseb LGBTQ, ki med drugim posameznikom prepoveduje, da se identificirajo kot osebe LGBTQ, za kršitve pa so predvidene ene najvišjih kazni na svetu. Latvijski parlament je za novega predsednika države izvolil dosedanjega zunanjega ministra Edgarsa Rinkevičsa. Moldavija je le 20 kilometrov od ukrajinske meje gostila vrh Evropske politične skupnosti. Skoraj 50 evropskih voditeljev je na njem zagotovilo nadaljnjo podporo Ukrajini, pa tudi podporo evropski poti Moldavije.