Maske so zdaj obvezne le še v zdravstvu in nastanitvah socialnega varstva. Volilna tekma v Sloveniji se zaostruje, prav tako pa tudi volilna tekma v Franciji - v prvem krogu volitev sta največ glasov dobila predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen.
Razmere na vzhodu Ukrajine so vse hujše, narašča število civilnih žrtev, situacija se še naprej zaostruje tudi na področju mednarodne politike.
Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)
Maske niso več obvezne
Ključno: V četrtek je začela veljati odločitev vlade, da zaščitne maske v večini zaprtih javnih prostorov niso več obvezne. Državna volilna komisija (DVK) pa je odločila, da za volivce, ki se bodo s koronavirusom okužili po 20. aprilu, glasovanje na volitvah v državni zbor ne bo mogoče.
Podrobno: Zaščitne maske so zdaj v večini zaprtih javnih prostorov le priporočene. Nositi ji je potrebno le še v zdravstvu in v nastanitvah socialnega varstva. Do odločitve je prišlo zato, ker se na intenzivnih oddelkih sedem zaporednih dni zaradi covida-19 zdravi manj kot 35 bolnikov. Predlog je podala strokovna skupina za covid-19.
Zanimivo: Kot so med drugimi opozorili tudi na Inštitutu 8. marec, je prihajalo do težav s pošiljanjem volilnih glasovnic v tujino. Na DVK so pojasnili, da gre za posledico "neživljenjskih" rokov.
Pomembno: Mask ne bo potrebno več nositi, razen v zdravstvu in v nastanitvah socialnega varstva. Kakorkoli, še vedno obstaja verjetnost, da zbolimo. Morda celo po 20. aprilu - to pa bi pomenilo, da ne moremo na volitve. Nošenje mask in ohranjanje razdalje, na primer v trgovini, še vedno ni odveč.
Omejevanje svobode izražanja in medijev v Sloveniji
Ključno: Ameriško zunanje ministrstvo je v poročilu za leto 2021 med drugim opozorilo na omejitve svobode izražanja in svobode medijev v Sloveniji.
Podrobno: Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo letno poročilo o stanju človekovih pravic po svetu, ki vključuje 198 držav. Za Slovenijo so izpostavili resne omejitve svobode izražanja in svobode medijev, predvsem glede pritiskov vlade na STA in RTVS ter groženj novinarjem. Med drugim kot problematično omenja tudi odločitev vladnega urada za komunikacije (Ukom), da preneha financirati STA. V povezavi s slovenskim premierom Janezom Janšo in nekaterimi drugimi državnimi uradniki poroča tudi o prijavah zaradi širjenja sovražnega govora in spodbujanja groženj proti novinarjem.
Zanimivo: Poročilo med drugim omenja še zaščito beguncev in ukinjanje financiranja nevladnih organizacij. Znova omenja tudi sodne zaostanke. Kljub izpostavljenim težavam, sodeč po oceni iz poročila, Slovenija nima večjih težav z zagotavljanjem človekovih pravic.
Pomembno: Človekove pravice so ključna vrednota, osnova, ki jo je treba negovati. Vlada, ki maje (vključno z oteževanjem dela novinarjev), resno ogroža temelje osnovnih pravic za delovanje demokracije, pravne države in osnovnih pravic vsakega od nas.
Slovenska vojska na Slovaško
Ključno: V ponedeljek je slovenska vlada sprejela končno odločitev o sodelovanju do 200 pripadnikov Slovenske vojske (SV) v bojni skupini Nata na Slovaškem.
Podrobno: Na Slovaško naj bi v prvi fazi napotili do 100 pripadnikov SV. Datum napotitve bo odvisen od Slovaške, so pa slovenski vojaki od 11. aprila naprej pripravljeni za odhod.
V bojni skupini na Slovaškem bo SV sodelovala v okviru Enhanced Vigilance Activities (eVA), z možnostjo rotacij. Vojaki SV bodo sodelovali pri aktivnostih v zvezi z zagotavljanjem in vzdrževanjem pripravljenosti. Ena rotacija bo predvidoma trajala šest mesecev. V eVA bodo znotraj bojne skupine poleg Slovenije sodelovale še Češka, Nemčija, Nizozemska, Poljska. Kot so zvajali naj bi mirodobne aktivnosti, vzdrževali pripravljenost in jasno kazali zavezanost Nata k obrambi vseh zaveznic.
Zanimivo: Vlada je v sredo Sprejela Srednjeročni obrambni program RS 2022-2026 in poročilo o izvajanju investicij v Slovenski vojski za leto 2021. Slovenski obrambni izdatki se bodo med leti 2022 in 2026 medletno povečali za okoli 72 milijonov. Leta 2026 bodo izdatki za vojsko dosegli 983 milijonov evrov.
Pomembno: Kljub temu, da naj bi šlo za mirnodobne aktivnosti, je (upoštevajoč vojne v Ukrajini in porazdelitve moči v svetu) očitno da je mednarodna situacija bolj nestabilna, kot smo bili vajeni še pred nekaj leti.Še vedno pa je ključno vprašanje, koliko denarja je dejansko smiselno nameniti vojski. Več denarja, kot ga namenimo vojski, manj ga imamo na primer za zdravstvo in šolstvo.
Volitve v Franciji
Ključno: V Franciji sta v prvem krogu volitev največ glasov dobila predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen.
Podrobno: V Franciji se bosta v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo potekal 24. aprila, pomerila Macron in Le Penova. Macron je v prvem krogu dobil 27,6 odstotka glasov, Le Penova 23,4 odstotka, na tretjem mestu pa je bil skrajni levičar Jean-Luc Melenchon z 21,9 odstotka glasov. Le Penova v predvolilni kampanji poudarja, da zastopa socialno pravičnost in obnovo suverenosti Francije. Macron pa opozarja, da je potrebno ustaviti skrajno desnico, kot že pred petimi leti, poudarja pro-evropsko politiko. Le Penovo je obtožil, da laže, njen program je označil za rasističnega. Kampanja je potekala v znamenju vojne v Ukrajini in naraščanja cen hrane ter energentov.
Zanimivo: Macron in Le Penova sta bila tekmeca že na volitvah pred petimi leti. Sodeč po anketah, pa so trenutni rezultati precej bolj negotovi, kot so bili takrat.
Pomembno: Francija je ena izmed ključnih držav v Evropski Uniji. Čeprav Le Penova zatrjuje, da ne želi, da Francija zapusti EU, veliko tega, kar želi storiti na področju gospodarstva, socialne politike in priseljevanja, pomeni kršitev pravil EU. Nasprotniki in komentatorji so njeno strategijo poimenovali "Frexit v vsem, razen v imenu". Le Penova več ne želi, da Francija zapusti EU, si pa prizadeva za temeljito preoblikovanje pomembnih področij. To bi lahko pripeljalo do paralizirajočega nasprotja z Brusljem.
Spopadi na vzhodu Ukrajine so se okrepili
Ključno: Po navedbah Rusije je njihova vojska prevzela nadzor nad večino Mariupolja, preostale ukrajinske sile pa naj bi blokirali. Župan Mariupolja Vadim Bojčenko pa je zatrdil, da mesto ostaja ukrajinsko.
Podrobno: V torek so na dan privrele trditve ukrajinskih predstavnikov, da naj bi Rusija v Mariupolju uporabila kemično orožje. Navedbe zaenkrat še niso potrjene, jih pa preiskujeta Velika Britanija in ZDA. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v četrtek posvaril zvezo Nato pred pridružitvijo Finske in Švedske. Rusija bi v odgovor namreč morala okrepiti svojo obrambo v regiji, to pa vključuje tudi namestitev jedrskega orožja, je dodal. Ukrajinski parlament je isti dan sprejel resolucijo, v kateri je Rusijo označil za teroristično državo, dejanja ruske vojske med ofenzivo v Ukrajini pa za genocid.
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo napovedal nov paket vojaške pomoči Ukrajini v višini 800 milijonov dolarjev - od začetka ruske agresije so ZDA Ukrajini obljubile ali dobavile že za 2,5 milijarde dolarjev orožja. Nov paket vključuje večjo količino orožja, oklepnike in helikopterje. Tudi EU bo Ukrajini zagotovila dodaten denar za dobavo orožja in vojaške opreme - dodatnih 500 milijonov evrov, kot je sporočil Svet EU. Gre za tretji paket vojaške pomoči EU Ukrajini, unija ji je doslej za vojaško pomoč namenila skupno 1,5 milijarde evrov. V ponedeljek je Evropska komisija posodobila evropski letalski varnostni seznam, na katerem so letalske družbe, za katere veljajo prepoved letenja ali omejitve delovanja v EU. Na tem seznamu je zdaj tudi 21 ruskih letalskih družb.
Slovenski Urad za oskrbo in integracijo migrantov je v sredo z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki predvideva množičen prihod beguncev iz Ukrajine, prevzel novo področje delovanja. Vlada mu je za letos za izvrševanje nalog zagotovila dodatna sredstva v višini dobrih 22 milijonov evrov.
Zanimivo: V Ukrajino se je vrnilo več kot 870.000 ljudi, ki so od začetka vojne pobegnili v tujino. Med ljudmi, ki se vračajo, je vedno več otrok, žensk in starejših oseb. Po podatkih Združenih narodov, je od 24. februarja v tujino pobegnilo skupno več kot 4,6 milijona Ukrajincev.
Pomembno: Razmere v Ukrajini so še vedno napete, EU in ZDA ji še naprej pomagata s humanitarno in vojaško pomočjo, ki dosega vrtoglave zneske.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre