Tedenskih (s)pet, 19. - 26. 3.

Začela se je uradna volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 24. aprila. Novinarji so se uprli pritiskom na RTV Slovenija. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za oceno protiustavnosti programa politične stranke Levice in delovanja političnih strank Levice in SD. Minil je mesec dni po začetku ruske invazije v Ukrajini.


Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)


Začela se je volilna kampanja

Ključno: V četrtek se je začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 24. aprila. Kampanja bo trajala do 22. aprila do polnoči, ko se bo začel volilni molk.


Podrobnosti: Kandidirajo parlamentarne stranke SDS, LMŠ, SD, Levica, NSi, SAB, DeSUS, SNS in gibanje Povežimo Slovenijo, katerega del je koalicijska stranka Konkretno. Gibanje Svoboda, Vesna, Naša dežela, Piratska stranka Slovenije, Naša prihodnost in Dobra država, Lista Borisa Popoviča, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, Resni.ca, Domovinska liga in Za ljudstvo Slovenije. V Zavezništvu osvobodimo Slovenijo so kandidatne liste vložili v sedmih volilnih enotah, vendar ne v volilni enoti Novo mesto.


Zanimivo: Z začetkom kampanj pa so se začela tudi predvolilna soočenja. Prvo soočenje je potekalo v četrtek ob 20. uri na TV Slovenija 1. Soočenja bodo potekala tudi na POP TV - prvo bo 28. marca.


Pomembno: Če boš na dan volitev v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom, boš lahko glasovala tudi na domu. V tem primeru moraš najpozneje 20. aprila oddati vlogo in priložiti dokazilo o izolaciji. Več o glasovanju pa si lahko prebereš na spletni strani Državne volilne komisije.

Vir: Pexels
Pritiski na RTV Slovenija

Ključno: V sredo so novinarji RTV Slovenija (RTVS) na javni tribuni za javno RTV izrazili odločenost, da se bodo uprli pritiskom vodstva in programskega sveta RTVS glede njihovega dela.


Podrobnosti: Med številnimi, ki so izrazili nezadovoljstvo s trenutnim stanjem na RTVS, je bila vodja Koordinacije novinarskih sindikatov na RTVS Helena Milinković. Povedala je, da vodstvo zavoda nezakonito kadruje, zmanjšuje vpliv uredništev na programsko in uredniško politiko, samovoljno posega v program in ga siromaši ter grozi z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu niso pogodu. Hkrati programski svet od generalnega direktorja zahteva, da omeji temeljno pravico do sindikalnega delovanja in organiziranja, ki je zagotovljeno tudi z ustavo. V zadnjem času je odmevalo tudi ukinjanje (za vedno ali začasno) nekaterih pomembnih in priljubljenih oddaj Televizije Slovenija (Politično, Globus, Tarča, Tednik, Studio City). Zadnjo oddajo Studio City (pred 9. majem) si lahko ogledaš tukaj.


Zanimivo: Član programskega sveta RTVS Slavko Splichal je izpostavil, da si posamezni deli družbe lahko prizadevajo za ohranitev RTVS kot javne institucije, a brez odločilne podpore zaposlenih ta boj ne more biti uspešen. Jeseni je bila Slovenska tiskovna agencija (STA) zaradi vladnega neporavnavanja obveznosti za javno službo tik pred stečajem. Ravno enotnost med zaposlenimi je bila po mnenju predsednice Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik in direktorja STA Igorja Kadunca (ki je bil prej generalni direktor RTVS) ključna, da je prizadevanjem novinarjev na STA tudi uspelo.


Pomembno: Novinarji RTVS so v sredo povedali, da niso nikogaršnji hlapci in da ne bodo tiho. Predstavili so tudi peticijo za javno RTV in avtonomno novinarstvo, ki jo lahko podpišeš tukaj.


SD in Levica nista protiustavni

Ključno: Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za oceno protiustavnosti programa politične stranke Levice in delovanja političnih strank Levice in SD, ki jo je vložil Vili Kovačič.


Podrobnosti: Kovačič je Levici očital, da je leta 2017 v programu navedla določene sporne točke. Levica se je v programu zavzemala za prenos lastništva podjetij v roke države in lokalnih skupnosti. SD-ju je Kovačič medtem očital nasledstvo "zločinske zveze komunistov" in "poveličevanje totalitarizma" ter da se stranka ni distancirala od "zločinov" nekdanjega komunističnega režima.


Sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo, da na podlagi Kovačičevih očitkov ni mogoče ugotoviti, da se stranki nista distancirali od ideologije bivšega totalitarnega režima na način, da bi iz očitanega zavzemanja in delovanja izhajala kakršnakoli grožnja ustavnim vrednotam iz 63. člena ustave. Dodali so, da dejanja SD in Levice "očitno ne pomenijo ustavnega nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj".


Zanimivo: Kovačič je bil med drugim tudi ključni akter pri dveh neuspelih referendumih o drugem tiru leta 2017 v vladi Mira Cerarja. Takrat je izrazil prepričanje, da sta bila oba referenduma nepoštena. Cerar pa je izrazil obžalovanje glede dejanj Kovačiča in predsednika SDS (in trenutnega predsednika vlade) Janeza Janše, saj sta po njegovem mnenju vzela državo za talko in povzročila hudo zamudo z gradnjo. Slovenski volivci so prvič v zgodovini o istem zakonu odločali dvakrat. Zakon o drugem tiru je razkril mnoge pomanjkljivosti slovenske referendumske zakonodaje.


Pomembno: Sodišče je razsodilo, da je pobuda za oceno protiustavnosti programa politične stranke Levice in delovanja političnih strank Levice in SD "očitno neutemeljena". Odločitev sodišča sta komentirala tudi koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SD Tanja Fajon. Mesec je dejal, da je prepoved Levice preko Kovačiča želela doseči SDS, Fajon pa meni, da je šlo za predvolilno nagajanje.

Vir: Pexels
Vojna v Ukrajini je vstopila v peti teden

Ključno: Svoje domove je morala zapustiti že četrtina prebivalstva te države. Mesto Mariupol je popolnoma porušeno. Voditelji Nata, EU in G7 so konec tedna na vrhu v Bruslju usklajevali ukrepe za pomoč Ukrajini ter sankcije proti Rusiji.


Podrobnosti: Ruske sile vse bolj uničujejo civilne objekte. V nedeljo je ruska vojska na primer bombardirala šolo v Mariupolu. Tam je bilo okoli 400 ljudi, večinoma otroci in ženske. V ponedeljek je Ukrajina zavrnila ruski ultimat, naj ukrajinski vojaki odložijo orožje in do jutra zapustijo Mariupol. Nadaljevala so se pogajanja, vendar po oceni Moskve niso prišla do pomembnega napredka. Ukrajinska vojska je na več frontah ustavila napredovanje ruskih vojakov in še naprej uspešno odbija napade ruskih sil na glavno mesto Kijev (po podatkih poročila generalštaba ukrajinskih oboroženih sil). Ruske sile pa naj bi imele težave pri logistiki.


Zanimivo: Ruska vlada močno pritiska na ruske medije. Med prenosom večernih poročil na ruski televiziji Pervi kanal je urednica Marina Ovsijanikova stopila za voditeljico Katarino Andrejevo ter razprostrla protivojni transparent. Sodišče jo je kmalu kaznovalo z globo v višini 30.000 rubljev (okoli 250 evrov) zaradi "organizacije nedovoljenega množičnega dogodka". Minuli teden - v ponedeljek - je moskovsko sodišče sprejelo prepoved delovanja družbenih omrežij Instagram in Facebook. Obe omrežji sta bili sicer v Rusiji že blokirani. V četrtek so se sestali voditelji zveze Nato, članic EU in skupine G7. Nato je v odziv na vojno v Ukrajini potrdil namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu - na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Zavezništvo bo okrepilo pripravljenost na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje. V okviru skupine G7 in EU pa so se voditelji zavezali, da bodo blokirali transakcije ruske centralne banke z zlatimi rezervami. Tudi ZDA so napovedale nov paket sankcij proti Rusiji. Ukrajini nameravajo pomagati s sprejetjem do 100.000 beguncev in s humanitarno pomočjo.


Pomembno: Ob prebiranju zgodb, kot je ta, ki nam jo je zaupala Valery, postane boleče očitno, kako katastrofalne so vojne za ljudi. Na tej povezavi lahko najdeš dodatne informacije o vojni in povezave, preko katerih lahko pomagaš Ukrajincem. Dodatne informacije in povezave pa so na voljo tudi na spletni strani Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Vojna v Ukrajini pa ni edina, ki besni v tem trenutku - trenutno poteka med drugim tudi v Afganistanu in Jemnu. Ljudje prihajajo iz različnih težkih okoliščin. Pomagati je treba vsem, ne glede na to, od kod so prišli in kako drugačni so od nas.

Vir: Pexels
Slovenija in vojna v Ukrajini

Ključno: V Sloveniji (in drugod) se med drugim zaradi vojne v Ukrajini pojavljajo skrbi glede energetske in prehranske varnosti. Včeraj pa se je v vlogi začasnega slovenskega diplomatskega odpravnika poslov v Ukrajino odpravil podpolkovnik Boštjan Lesjak.


Podrobnosti: Ukrajina velja za žitnico Evrope, Rusija pa je pomembna uvoznica zemeljskega plina. V sredo je predsednik Rusije Vladimir Putin je zagotovil, da bo Rusija še naprej dobavljala plin v količinah, določenih v že sklenjenih pogodbah. Rusija pa da bo za dobavo plina nekaterim državam, med njimi so vse članice EU, sprejemala le plačila v rubljih. Evropska komisija je predstavila ukrepe za soočanje z naraščajočimi cenami energije, med drugim da bi morala biti skladišča plina do novembra 80-odstotno napolnjena. Predstavili so tudi predloge za zagotovitev prehranske varnosti v EU, med drugim tudi predlog za sprožitev 500 milijonov evrov finančne pomoči za najbolj prizadete kmete. Slovenski kmetijski minister Jože Podgoršek je v torek povedal, da je pšenice v Sloveniji dovolj.


Zanimivo: Janša se je s predsednikoma vlad Poljske in Češke, Mateuszem Morawieckim in Petrom Fialo, ter podpredsednikom poljske vlade Jaroslawom Kaczynskim sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slovenija je v Kijev napotila tudi diplomatsko misijo prostovoljcev. V petek se je v vlogi začasnega slovenskega diplomatskega odpravnika poslov v Ukrajino odpravil tudi podpolkovnik Boštjan Lesjak, v soboto pa naj bi že začel z delom. Večina opozicije je ocenila, da gre za samovoljno in nevarno potezo.


Pomembno: Poglede na te teme posameznih kandidatov na državnozborskih volitvah lahko spremljaš na soočenjih, ki smo jih omenili v novici o začetku volilne kampanje.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko spreminjaš svet!


- Starejše sestre