Teden je zaznamoval začetek kampanje za državnozborske volitve. Konec vojne v Ukrajini še ni na obzorju. Nadaljujejo se ukrepi v luči skrbi glede energetske varnosti in vedno dražjih pogonskih goriv. Glede na težo ostalih tem, ki smo jih vključile v Tedenskih (s)pet, smo se izognile podrobnejšemu pregledu dogajanja okoli klofute, ki jo je Will Smith primazal Chrisu Rocku na oskarjih.
Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)
Prvi teden volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami
Ključno: Pred parlamentarnimi volitvami je 24. marca tudi uradno stekla volilna kampanja. Kandidati so v volilnih enotah in okrajih predstavljali svoje kandidate. Nekatere stranke so začele tudi z navezovanjem stika z volivci na terenu. Minila so prva predvolilna soočenja. V okviru predvolilnih soočenjih Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je prišlo tudi do polemik o obravnavi strank kot parlamentarnih oziroma zunajparlamentarnih.
Podrobno: V SDS in Povežimo Slovenijo, pa tudi v Levici ob obiskih posameznih okrajev tako predstavljajo kandidate za poslance in prioritete svojih programov. V NSi in v Gibanju Svoboda slovenske kraje obiskujejo z volilnim avtobusom. V NSi pa so za obiske vas organizirali tudi električne skiroje, v Ljubljani pa je tudi Kavarna NSi. V SD z akcijo "Drugače!" po Sloveniji predstavljajo ključne točke iz njihovega volilnega programa. Poslanski kandidati SD so ob začetku kampanje ob prometnicah z rdečimi tablami ljudem sporočali spremembe, za katere se zavzemajo.
RTVS je v ponedeljek sporočila, da bo Naša dežela Aleksandre Pivec v volilnih soočenjih obravnavana kot parlamentarna stranka - na podlagi pravnega nasledstva stranke DeSUS. Tako so se odločili, čeprav je pravna služba RTVS takšno zahtevo Pivčeve zavrnila. V DeSUS so napovedali boj s pravnimi sredstvi in izrazili ogorčenje nad odločitvijo. Tudi v Gibanju Svoboda (v gibanju sta tudi dva aktualna poslanca) so opozorili na enakovredno zastopanost strank. Ob tem se zdi pomembno izpostaviti, da je Pivčeva včasih bila predsednica DeSUS in ministrica za kmetijstvo, vendar je po aferah morala to mesto zapustiti. Že v prvem tednu kampanje pa se je znova znašla pod očitki o netransparentnem delovanju.
Zanimivo: V sredo se je začelo tudi zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo predlogu Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Predlagal ga je Inštitut 8. marec, podpise zanj so oddali tudi predstavniki strank KUL. V koalicijskih strankah SDS, NSi in Konkretno pa menijo, da ukrepi niso bili škodljivi in da ni potrebe po tem, da bi jih odpravili. Za vložitev predloga novele in začetek zakonodajnega postopka je potrebnih 5000 overjenih podpisov. Rok se izteče 28. maja. V Inštitutu 8. marec so od 15. do 31. marca zbirali podpise za podporo oddaj Studio City, Tarča in Tednik. Z akcijo so začeli zaradi (začasnega) ukinjanja omenjenih oddaj. Zbrali so več kot 40.000 podpisov, ki so jih v petek predali ustvarjalcem teh oddaj.
Pomembno: Res pomembno je, da spremljaš trenutno dogajanje glede volitev, ob tem pa ne pozabiš na vse, kar se je dogajalo v preteklosti. Kako si lahko pomagaš pri odločitvi na prihajajočih volitvah, si lahko prebereš tukaj. Med spremljanjem predvolilnega dogajanja, bodi pozorna tudi na to, kaj se dogaja na RTVS - na enem izmed osrednjih medijev, kjer med drugim potekajo tudi soočenja kandidatov na prihajajočih volitvah.
Vojna v Ukrajini poteka že drugi mesec
Na kratko: Zdi se, da konec vojne še ni na obzorju, kljub pogovorom v Istanbulu, ki so prinesli nekaj optimizma. Ukrajino so zapustili že štirje milijoni ljudi.
Podrobno: V minulem tednu smo bili priča novemu krogu pogajanj v Istanbulu med rusko in ukrajinsko delegacijo. Rusija je na teh pogajanjih sicer napovedala zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici Kijeva in Černigiva. Vendar ta napoved se na terenu ni odražala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer že v nedeljo dejal, da ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo možnosti za razglasitev nevtralnosti Ukrajine. Gre za eno od ključnih zahtev Rusije pri pogajanjih.
V sredo so v Pentagonu opozorili, da je Rusija je premestila manjše število svojih enot iz okolice Kijeva, a se ne umika. Predvidevajo, da se morda pripravlja na večjo ofenzivo drugje v Ukrajini. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je v četrtek dejal, da obveščevalni podatki zveze Nato kažejo, da se ruske sile v Ukrajini ne umikajo, ampak premeščajo, da bi okrepili ofenzivo na območju Donbasa na vzhodu okupirane države.
V nedeljo je voditelj samooklicane ljudske republike Lugansk Leonid Pašečnik dejal, da bodo v tej regiji morda izvedli referendum o priključitvi k Rusiji. Podobni zgodbi pa smo bili leta 2014 priča, ko si je Rusija priključila polotok Krim. V sredo so iz Moskve sporočili, da Rusija in Kitajska krepita strateško partnerstvo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je sestal s kitajskim kolegom Wang Yijem. Napovedal je vzpostavitev "pravičnejšega svetovnega reda v partnerstvu s Kitajsko".
Zanimivo: V okviru vojne v Ukrajini je veliko govora tudi o pomoči beguncem. Amnesty International je v poročilu za leto 2021 za Slovenijo izpostavila, da je bilo leto zaznamovano s številnimi napadi na človekove pravice. Omenila je tudi restriktivno begunsko zakonodajo, omejevanje zbiranj z namenom protesta in slabšanje svobode medijev.
Pomembno: Napetosti, kljub pogovorom in ukrepom proti Rusiji oz. za pomoč Ukrajini, ostajajo. Svet je vedno bolj razdeljen. Zdi se, da v tej vojni še dolgo ne bo konca.
EU in vojna v Ukrajini
Ključno: Države EU skušajo skupaj, pa tudi posamezno, ukrepati proti Rusiji in pomagati Ukrajini. Nizozemska, Belgija in Irska so se odločile za izgon več ruskih diplomatov, ki naj bi delovali kot vohuni. Predsedniki parlamentov držav članic EU so se na dvodnevni konferenci na Brdu pri Kranju med drugim pogovarjali o situaciji v Ukrajini. Na srečanju notranjih ministrov EU v ponedeljek pa so usklajevali sprejemanje ukrajinskih beguncev v EU.
Podrobno: Nizozemska, Belgija in Irska pa so se odločile za izgon več ruskih diplomatov, ki naj bi delovali kot vohuni. Prihajajoči vrh višegrajske četverice (Madžarske, Slovaške, Poljske in Češke) pa je bil odpovedan zaradi nestrinjanja Poljske in Češke z madžarsko politiko do Ukrajine. Madžarska je podprla sankcije, ki jih je EU sprejela proti Rusiji, vendar ostro nasprotuje ukrepom proti uvozu ruskih energentov in tranzitu orožja v Ukrajino čez svoj teritorij. Na srečanju notranjih ministrov EU v ponedeljek so usklajevali sprejemanje ukrajinskih beguncev v EU. Obravnavali so finančno pomoč državam, ki nosijo največje begunsko breme. Tudi predsedniki parlamentov držav članic EU so se na dvodnevni konferenci na Brdu pri Kranju med drugim pogovarjali o situaciji v Ukrajini. Ob zaključku konference so izpostavili, da za vstop v unijo ni bližnjic, da pa je državam, ki želijo vstopiti, treba pomagati pri izpolnjevanju zahtevanih pogojev. V okviru konference sta se srečala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in slovenski premier Janez Janša.
Zanimivo: Voditelji članic EU so že 25. marca pozvali k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino. Takrat so potrdili tudi vizijo obrambnega razvoja unije v prihodnjem desetletju, prav tako pa so se zavzeli za skupno nabavo plina in vodika. V ponedeljek so notranji ministri EU podprli načrt Evropske komisije, ki predvideva vzpostavitev enotne evropske platforme za registracijo beguncev iz Ukrajine.
Pomembno: Odvijajo se številna srečanja, države skušajo (bolj ali manj - primer Madžarske) ukrepati na način, ki bi bil v pomoč Ukrajini. Pomagati je treba predvsem ljudem - vsem, ki so v stiski in ki potrebujejo pomoč, ne samo ukrajinskim beguncem. Ne samo takrat in na način, ki se zdi prikladen za nabiranje političnih točk pred volitvami.
Energetska varnost in določitve cen bencina
Ključno: Nadaljujejo se ukrepi v luči skrbi glede energetske varnosti in vedno dražjih pogonskih goriv. Vlada je že 15. marca določila najvišje maloprodajne cene pogonskih goriv, zdaj pa je določila tudi njihove najvišje veleprodajne cene. Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja, da bodo Rusiji "neprijateljske" države (med drugim tudi znotraj EU) morale za zemeljski plin plačevati v rubljih, Nemški kancler Olaf Scholz pa zatrjuje, da bodo Zahodne države plin še naprej plačevale v evrih in dolarjih.
Podrobno: Kot se verjetno spomniš, če si prebrala zadnjih Tedenskih (s)pet, se v Sloveniji in drugod (med drugim) zaradi vojne v Ukrajini pojavljajo skrbi glede energetske varnosti. V četrtek je Putin je podpisal odlok, da morajo "neprijateljske" države odpreti bančni račun v rubljih, preko katerega bodo od 1. 4. plačevale za dobave plina. Napovedal je, da če države ne bodo privolile v plačevanje v rubljih, se bo dobava po obstoječih pogodbah ustavila. Med te "neprijateljske" države spadajo vse članice EU. V omenjenem odloku sicer piše tudi, da komisija za nadzor tujih investicij lahko izda dovoljenja za izjeme. Putin je vladi naročil, da postopek za določitev izjem določi v desetih dneh. Scholz pa je znova zatrdil, da bodo Zahodne države plin še naprej plačevale v evrih in dolarjih.
Zaradi vedno dražjega bencina, je vlada že 15. marca določila najvišje maloprodajne cene pogonskih goriv (liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih po državi ne sme stati več kot 1,50 evra, liter dizla pa ne več kot 1,54 evra). Včeraj pa je vlada določila še najvišje veleprodajne cene pogonskih goriv. Liter bencina lahko pri veletrgovcih skupaj z davkom na dodano vrednost stane največ 1,483 evra, dizla pa največ 1,52 evra (te cene so torej za dva centa nižje od najvišjih dovoljenih maloprodajnih cen). Trgovci zaradi omejitve cen naftnih derivatov ne smejo prenehati prodajati. Ob tem je vlada zagotovila, da bo povrnila škodo podjetjem, ki bodo zaradi tega ukrepa oškodovana.
Zanimivo: Ukrajina je evropskim državam ponudila svoja podzemna skladišča za shranjevanje zemeljskega plina, da bi si lahko napolnile strateško rezervo goriva. Evropske države si namreč v sklopu sankcij proti Rusiji med drugim prizadevajo zmanjšati uvoz zemeljskega plina iz Rusije in jo tako gospodarsko oslabiti. EU in ZDA pa so se dogovorile o dobavi 50 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina uniji na leto, najmanj do leta 2030.
Pomembno: V času različnih kriz so navadno najbolj oškodovani najšibkejši. Tako je treba na prvem mestu poskrbeti, da bodo ljudje imeli dovolj. To lahko ima pozitiven učinek tudi na področju okoljevarstva - izdelki, ki so energetsko varčnejši, so pogosto dražji (čeprav ta tema ni tako enostavna - več potrošnje navadno pomeni več obremenitve za okolje). Gre za kompleksne teme, ki jih ne smemo poenostaviti na eno dimenzijo, pa naj gre za učinke na podjetja in gospodarstva, na potrošnike ali na okolje. So pa ta področja tako ali tako močno povezana.
Paket ukrepov na področju krožnega gospodarstva
Ključno: V sredo je Evropska komisija predstavila paket ukrepov na področju krožnega gospodarstva. Govora je bilo tudi o predlogu posodobitve evropskih pravil na področju pravic potrošnikov in greenwashinga.
Podrobno: Omenjen predlog med drugim vključuje pripravo uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, ukrepe na področjih tekstila in gradbenega materiala in delovni načrt na področju energijskega označevanja. Nova uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov bo temeljila na trenutni direktivi za to področje. Komisija namerava vključiti čim širši spekter izdelkov, ki bo presegal izdelke, povezane z energijo. Veljal bo za skoraj vse fizične izdelke na trgu EU, z izjemo hrane in zdravil. Ocenjevanje bodo začeli pri tekstilnih izdelkih. Pravila bi lahko začela veljati že prihodnje leto ali leta 2024. Komisija je na tem področju pripravila posebno strategijo za trajnostnost in krožnost. Ta med drugim predvideva boj proti onesnaževanju z mikroplastiko in naslovitev izzivov glede odpadkov, povezanih s tekstilom.
Prenovljena pravila v direktivi o pravicah potrošnikov v zvezi z greenwashingom, pa naj bi omogočila, da bodo lahko potrošniki pri nakupovanju izdelkov sprejemali odločitve na podlagi zadostnih informacij. Potrošniki bodo namreč med drugim morali prejeti informacijo, koliko časa bi moral proizvod delovati. Če ima izdelek garancijo, daljšo od dveh let, bo moral prodajalec to kupcu sporočiti, predlaga komisija. Kupci bodo morali prejeti tudi informacije o tem, kako je mogoče izdelek popraviti oziroma ali je to sploh mogoče. Prepovedan bo tudi greenwashing (oglaševanje izdelkov kot okolju prijaznih, čeprav to niso). Med drugim bodo morale informacije o izdelkih vsebovati tudi okoljski in družbeni vpliv izdelka.
Zanimivo: Evropska unija je pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) sprožila prvi postopek zoper Veliko Britanijo zaradi njene sheme zelenih subvencij, s katero naj bi favorizirala britanske projekte.
Pomembno: Resnično je pomembno, da se v teh pogovorih postavlja v ospredje obveščenost potrošnikov. Pomembno pa je tudi, da raje varčujemo na (neposredni in posredni) podpori že tako ali tako zelo bogatih multinacionalk, kot pa na področju države blaginje. Zdravstvo, izobraževanje, hrana in streha nad glavo so osnova, ki človeka opolnomoči, da lahko začne reševati svet.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre