Tedenskih (s)pet, 2. 4. - 10. 4.

Prihajajo takšne in drugačne novosti za študente, ki naj bi jih videli v prihajajočih letih. Vlada je zagotovila dodatna sredstva skladu za podnebne spremembe, še vedno pa ni zamrl spomin na pregrešno drago ponudbo za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov. Po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je slovenski premier Janez Janša pri imenovanju Francija Matoza (njegovega odvetnika) v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kršil zakon. V mednarodni javnosti je ogorčenje sprožil pokol ukrajinskih civilistov Buči. Na madžarskih parlamentarnih volitvah je zmagala stranka premierja Viktorja Orbana Fidesz, na predsedniških volitvah v Srbiji pa je znova zmagal predsednik Aleksander Vučić.


Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)


Novosti za mlade in (bodoče) študente

Ključno: Po novem zakonu o stanovanjski jamstveni shemi za mlade bo država mladim do 38 let starosti ob prvem reševanju stanovanjskega problema dala jamstvo za najem posojila pri bankah. Gre za možnost posojila za največ 200.000 evrov z ročnostjo do 30 let. Državni zbor je sprejel tudi predlog zakona za urejanje položaja študentov, novost pa je tudi sprejeti predlog odloka o preoblikovanju zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni zavod.


Podrobno: Kot predvideva zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, bo kreditojemalec moral zagotoviti lastno udeležbo v višini vsaj 20 odstotkov glavnice. Potrebno pa je omeniti, da smo v predvolilnem obdobju, kar je izpostavil tudi del opozicije. Koaliciji so očitali tudi, da je zakon nedorečen. Zakon za urejanje položaja študentov pa prinaša zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 in višje subvencije za prehrano. Predvideva tudi povečanje sredstev za investicije v gradnjo študentskih domov. Novela zakona o urejanju trga dela pa izenačuje bruto urni postavki za delo upokojencev in študentov.


Sprejemanje predloga odloka o preoblikovanju zasebne novomeške fakultete v javni zavod pa je naletelo na obstrukcijo opozicije. Zakonodajnopravna služba je opozorila, da predstavlja vsebina predloga odloka poseben način preoblikovanja zasebnega zavoda v javni. Zakon o visokem šolstvu te možnosti m ne določa, problematičen je tudi naslov predloga. V predlogu namreč ne gre za preoblikovanje, ampak za ustanovitev javnega zavoda, kar bi moralo biti vidno v naslovu. Poslanci so sprejeli predlog odloka o preoblikovanju omenjene zasebne fakultete v javno, pa tudi spremembo v naslovu odloka.


Zanimivo: Predlog odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto je v Državni zbor (DZ) vložila SDS. Dekan te fakultete je Matej Makarovič (častni predsednik podmladka SDS), na mestu predsednika upravnega odbora pa je Borut Rončević, ki je tudi dekan Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici in dekan ljubljanske Fakultete za medije. Rončević je hkrati solastnik agecije Parsifal, ki na Nova24TV napoveduje premočno zmago stranko SDS na parlamentarnih volitvah. Vlada Janeza Janše ga je 16. aprila 2020 imenovala v nadzorni svet RTV Slovenija, tam pa je javno podprl in omogočil politični prevzem tega javnega medija.


Pomembno: Pozitivne spremembe za študente so seveda dobrodošle. Vendarle pa je treba omeniti, da je za predvolilni čas značilno deljenje predvolilnih bonbončkov (oz. bonbonjer, pardon). Hkrati pa se nadaljujejo zaskrbljujoče poteze vlade, med drugim omenjena - na področju ustanavljanja novih visokošolskih in raziskovalnih zavodov brez širše strokovne presoje, zaradi česar se je v središču Ljubljanje na sredinem shodu za znanost zbralo več sto znanstvenikov.

Vir: Pexels
Dodatna sredstva za soočanje s podnebnimi spremembami

Ključno: Vlada je na seji v četrtek zagotovila dodatna sredstva skladu za podnebne spremembe. Med drugim se namenja dodatnih 15 milijonov evrov za naložbe fizičnih oseb v fotovoltaične elektrarne. Že od 31. marca, pa ostaja aktualna ponudba za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki za dobrih sto milijonov presega ocenjeno vrednost gradnje.


Podrobno: V podnebni sklad se na leto steče približno 170 milijonov evrov, nekaj presežka pa je v njem še iz prejšnjih let. Po podatkih vlade, je skupna ocena prilivov in prenosov neporabljenih sredstev iz preteklih let za obdobje od 2021 do 2023 ocenjena na 525,2 milijona evrov. Iz podnevnega sklada se med drugim financirajo številni ukrepi za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, trajnostno mobilnost in obnovljive vire.


Spremembe odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023 prinašajo, poleg dodatnih sredstev za fotovoltaične elektrarne tudi 28 milijonov evrov za namestitev toplotnih črpalk oz. kotlov na biomaso pri gospodinjstvih in socialno najbolj ranljivih prebivalcih. Slovenske železnice bodo iz sklada letos in v letu 2023 prejele dodatnih 53 milijonov evrov za nadgradnjo železniških prog in za nakup novih vlakov. Povečale se bodo subvencije iz sklada za investicije v prehod v nizkoogljično, krožno in energetsko odporno gospodarstvo (za pet milijonov evrov) in subvencije za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš (za sedem milijonov evrov).


Zanimivo: V začetku lanskega leta je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) objavila javni razpis za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov. Vrednost gradnje je ocenila na 43,4 milijona evrov brez DDV. Prijavili so se trije ponudniki, na koncu pa je ostal samo konzorcij podjetij Riko Janeza Škrabca, Kolektor CPG Stojana Petriča in CGP Darija Južne. Slednji je prijatelj ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka. Konzorcij omenjenih podjetij je za izvedbo projekta v začetku letošnjega leta zahteval 148,4 milijona evrov brez DDV (primerjaj ta podatek z oceno vrednosti gradnje, ki znaša 43,4 milijona evrov brez DDV). Direktor ARAO Sandi Viršek je 22. marca izdal sklep, da se javno naročilo ne odda, ker je ponudba nedopustna. Vendar na mesto direktorice ARAO je z 29. marcem prišla vodja Vizjakovega kabineta Petra Grajžl, ki je preklicala odločitev Virška o neoddaji naročila.


Pomembno: Kot so napisali v priročniku za podnebno ukrepanje Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), se morajo globalni izpusti toplogrednih plinov prenehati zviševati pred 2025, nato pa mora slediti njihovo hitro zniževanje. Ob tem so dodatni vložki za zamejitev podnebnih sprememb seveda izjemno pomembni. Zato je še toliko bolj pomembno, da gredo ta sredstva v prave roke in za pravo stvar.


KPK je ugotovila, da je Janša pri imenovanju Matoza v DUTB kršil zakon

Ključno: Janša se je julija lani pri glasovanju o imenovanju neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Francija Matoza znašel v nasprotju interesov, je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). S tem je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.


Podrobno: Matoz je Janšev odvetnik v več postopkih - med njima je poslovni stik, zato gre za nasprotje interesov. Ugotovitve KPK so pravnomočne, zoper njih ni bil sprožen noben upravni spor. KPK je postopek začela že konec avgusta 2021 na lastno pobudo. V predhodnem preizkusu prejete prijave iz maja 2021 v zvezi s kadrovskimi menjavami na mestih izvršnih in neizvršnih direktorjev DUTB je namreč zaznala sum kršitve nasprotja interesov.


Zanimivo: KPK je zoper predsednika vlade uvedla prekrškovni postopek, drugih posledic, razen javne objave ugotovljenih kršitev, v primeru predsednika vlade zakon ne predvideva. KPK v takšnih primerih seznani delodajalca uradne osebe. Določi tudi rok, v katerem jo je delodajalec dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih za odpravo posledic nasprotja interesov. Vendar predsednik vlade nima delodajalca, zato ta odločba v tem primeru ni uresničljiva.


Pomembno: Ob tem primeru so v Transparency International (TI) Slovenia opozorili na pomembnost izogibanju nasprotjem interesov, še posebej, ko pride do najvišjih predstavnikov oblasti. Sicer pa v Sloveniji korupcija med ljudmi, ki zasedajo najvišja mesta v državi (in v različnih podjetjih, seveda) ni nekaj novega. Organizacija Freedom House je med drugim ugotovila tudi, da korupcija ostaja problem v Sloveniji, čeprav so mediji proaktivni pri razkrivanju. Korupcijo je praktično nemogoče popolnoma izkoreniti. Kakorkoli, lahko se jo trudimo zamejiti - volivci na primer tako, da je ne sprejemamo.

Vir: Pexels
Pokol v kijevskem predmestju Buča

Ključno: Javnost je pretresel pokol ukrajinskih civilistov v kijevskem predmestju Buča. Evropska javnost se je na pokol odzvala z izganjanjem diplomatov in z razmisleki o zaostrovanju sankcij. Slovenijo mora do 15. aprila zapustiti 33 ruskih diplomatov.


Podrobno: V nedeljo so ukrajinske sile osvobodile celotno kijevsko regijo, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski pa posvaril, da namerava Rusija zavzeti vzhodne in južne regije Ukrajine. Ruski vojaki so se umaknili iz Buče, za sabo pa so pustili ulice, prekrite s trupli. Našli so jih več kot 400. Zelenski in drugi ukrajinski politiki so pokol označili za genocid in vojni zločin. Rusija je obtožbe zavrnila rekoč, da gre za namerno manipulacijo s strani Ukrajine.


Evropska in ameriška javnost (vključno s Slovenijo) je najostreje obsodila poboje ukrajinskih civilistov v Buči. Slovenijo mora do 15. aprila zapustiti 33 ruskih diplomatov, evropske države pa so jih skupno izgnale več kot 300. V ponedeljek je EU z Ukrajino ustanovila posebno preiskovalno skupino za zbiranje dokazov o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu. Ameriški predsednik Joe Biden pa je pozval k sojenju ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaradi vojnih zločinov in napovedal dodatne sankcije proti Rusiji. Evropski parlament je v četrtek v resoluciji pozval k popolnemu embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina. Poslanci so pozvali tudi k izključitvi Rusije iz mednarodnih organizacij in nadaljnji dobavi orožja Ukrajini. Generalna skupščina Združenih Narodov je v četrtek potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini. Tudi Indija in Turčija sta obsodili poboje in pozvali k neodvisni preiskavi.


Zanimivo: Medtem se zaostruje tudi dodatna obremenitev nekaterih evropskih držav zaradi prihoda ukrajinskih beguncev. V torek je več kot 30 držav in mednarodnih organizacij zbralo skupno 659,5 milijona evrov neposredne finančne pomoči za Moldavijo. Gre za eno najrevnejših evropskih držav, v katero se je zateklo že veliko beguncev. V Sloveniji je Zavod za zaposlovanje okrepil aktivnosti za vključevanje ukrajinskih beguncev s priznano začasno zaščito na trg dela. V četrtek je vlada sprejela sklep o premeščanju pacientov iz Ukrajine. Določa, da zdravstveni zavodi, ki opravljajo rehabilitacijske in zdraviliške dejavnosti, v rehabilitacijo sprejmejo do 10 bolnikov iz Ukrajine. Bolnišnice lahko na zdravljenje sprejmejo še 50 ukrajinskih pacientov.


Pomembno: Mednarodna javnost je ostro obsodila pokol ukrajinskih civilistov v Buči, sledilo je zaostrovanje sankcij proti Rusiji in izganjanje diplomatov. Število žrtev se povečuje, število beguncev tudi, napetost je vedno večja, razkoli tudi. Luči na koncu tunela še ni.


Zmaga Orbana in Vučića

Ključno: Na madžarskih parlamentarnih volitvah je znova zmagala stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, na predsedniških volitvah v Srbiji je že v prvem krogu znova zmagal predsednik Aleksander Vučić.


Podrobno: Fidezs ima dvotretjinsko večino v parlamentu. Tako bo skrajna desnica naslednja štiri leta s pomembno večino vladala s praktično neomejeno močjo, ki vključuje tudi poljubno spreminjanje ustave. Združena opozicija pod vodstvom konservativnega Petra Marki-Zaya je ob ponovni Orbanovi zmagi opozorila na neenakovreden boj. Fidesz je namreč dominiral v predvolilni kampanji in medijih, ki so pod Orbanovim nadzorom. Hkrati pa je potekal tudi referendum o LGBTIQ, vendar zaradi bojkota volivcev ni uspel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je napovedala, da bo komisija v primeru Madžarske sprožila mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava.


Vučić je na predsedniških volitvah v Srbiji prejel skoraj 60 odstotkov glasov. Njegova Srbska napredna stranka (SNS) je zmagala tudi na predčasnih parlamentarnih volitvah - prejela je nekaj več 43 odstotkov glasov. Kakorkoli, SNS na parlamentarnih volitvah prvič ni osvojil večine. Tako ne bo mogel sam oblikovati vlade, iskati bodo morali koalicijske partnerje. Poveden pa je tudi podatek časopisa Danas, da so nevladne organizacije na volilni dan zaznale več kot 1000 nepravilnosti.


Zanimivo: Putin, ki velja za zaveznika obeh omenjenih politikov, je čestital Orbanu za zmago na madžarskih parlamentarnih volitvah in Vučiću za zmago na predsedniških volitvah. Madžarska in Srbija sicer tudi v času vojne v Ukrajini ostajata tesni zaveznici Rusije v Evropi.


Pomembno: Kot so ugotovili v organizaciji Freedom House, vladajoča SNS v Srbiji v zadnjih letih vztrajno krčila politične pravice in državljanske svoboščine ter pritiskala na neodvisne medije, politično opozicijo in organizacije civilne družbe. Vzorec je podoben tudi na Madžarskem. Pa tudi Slovenija ni tako zelo daleč - po ugotovitvah Fredom House se v Sloveniji politične pravice in državljanske svoboščine na splošno spoštujejo, vendar trenutna vlada poskuša spodkopati pravno državo in demokratične institucije, vključno z mediji in sodstvom.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre