Bleščeča turkizna voda, zelena narava in kilometri pohodniških poti. Bujna in neokrnjena dolina s 16 kristalnimi terasastimi jezeri, 90 slapov in dolge vijugaste pešpoti, ki se vijejo skozi to turkizno oazo. Plitvice pogosto opisujejo kot najlepši nacionalni park v Evropi. So najstarejši in največji nacionalni park v Republiki Hrvaški, nahajajo pa se v hriboviti hrvaški regiji med pogorjem Mala Kapela na zahodu in severozahodu ter pogorjem Lička Plješivica na jugovzhodu.
Tako kot smo se lahko v tem letu in pol virusa ljudje nekoliko sprostili in umirili, je namreč lahko zadihala tudi narava. In ta še nikoli ni bila tako bleščeča. Če so bila Plitvička jezera, eno največjih naravnih čudes na Hrvaškem, zaradi trum turistov nekoč prava muka – pod žgočim soncem si se tiščal v gneči ter trpel udarce s komolci – pa lahko v teh časih končno zadihaš naravo, ki te obkroža s 360 stopinj. Danes Park pokriva nekaj manj kot 300 kvadratnih kilometrov.
Nekoč je ta raj na Zemlji letno obiskalo okoli 1,2 milijona ljudi, na dan pa se je po njem sprehajalo okoli 15 tisoč turistov. Plitvice so tako hitro postajale žrtev lastne priljubljenosti. Čeprav so ljudem morda najbolj poznana po svoji živi turkizni barvi, pa barve posameznih jezerc varirajo tudi do smaragdno zelene, temne modrine globočin in tudi srebrne.
Za osupljivo paleto barv je zaslužna mineralna sestava Plitvic. Kristalno čista voda pa ponuja tudi sijajen pogled na podvodno življenje. Ker voda kalcificira vse, česar se dotakne, v jezerih ni blata ali alg, tako voda ostaja čista. Čeprav je smaragdna gladina izjemno vabljiva, pa je kopanje v jezerih žal prepovedano.
Odličen enodnevni izlet
Narodni park je sicer v večini pokrit z gozdnatimi površinami, delno pa tudi s travniki. Najatraktivnejši del – jezera – pokrivajo manj kot odstotek celotne površine parka.
Narodni park obiskovalcem ponuja sedem različnih poti za ogled jezerskega sistema in štiri pohodniške poti, ki se med seboj razlikujejo po dolžini in zahtevnosti. Na poti se lahko po jezerih zapelješ tudi s turistično ladjico, do vhoda pa vas bo zapeljal cestni vlakec, zato je izlet zagotovo zanimiv tudi za mlajše popotnike.
Cena obiska je sicer primerna priljubljenosti lokacije, vendar pa kljub temu ne dosega vrtoglavih višav, zato kar pogumno. Čeprav si lahko že v dveh uricah ogledate velik del Plitvičkih jezer, pa Starejše sestre pričakujemo nekoliko daljši izlet, na katerem si lahko ogledate čim več. Hitro po vstopu v park pri prvem vhodu boste zagledali čarobno podobo in največji slap v Plitvicah, ki meri spoštljivih 78 metrov. Nato pa se po lesenem podu podajte po poti naprej.
Vendar pa je smiselno opozoriti tudi na previdnost pri fotografiranju teh izjemnih lepot. Zaradi gneče in nepazljivost je v parku prišlo že do več nesreč, ki so imele manjše pa tudi hujše posledice. Zato si raje vzemite čas, ne hitite in poskrbite, da bo vaša popolna fotografija nastala na varen način.
Zgodovina vojn in turizma: 'Plitviška krvava velika noč' obudila naravo
Ljudje že več tisoč let naseljujejo to čarobno območje. Naselili so ga Iliri, Japodi, Kelti, Rimljani, Avari, Slovani, Hrvati in Turki. Jezera so bila kasneje del srednjeveškega kraljestva Hrvaške, ki se je leta 1102 odločilo za osebno unijo z Madžarsko.
Hrvaške oblasti so nato na ostankih naselja Japodov in Rimljanov pri jezerih zgradile samostan. Ta naj bi domnevno pripadal ali redu svetega Pavla (prvega puščavnika) ali pa vitezom templarjem. A do danes so se ohranili le starodavni zidni ostanki te stavbe.
Območje Plitvičkih jezer je bilo tekom zgodovine pogosto prizorišče bojev, prav tako se lokalno prebivalstvo v preteklosti ni kaj prida spoznalo na vrednost Plitvičkih jezer, kar je vplivalo tudi na njihovo okrnjenost. Kmetje so tako nekatera manjša jezera zapolnili z zemlji, rečni tok pa so prilagodili svojim individualnim potrebam.
Po koncu prve svetovne vojne so bili edinstveni naravni pojavi tega območja naposled le trajno priznani. S svojimi izjemnimi naravnimi lepotami je to območje že od nekdaj privabljalo ljubitelje narave, 8. aprila 1949 pa je bilo razglašeno tudi za prvi hrvaški narodni park. Plitvička jezera so prava turistična atrakcija postala že v koncu 19. stoletja, leta 1979 pa so zaradi izjemne vrednosti lehnjaka, ki nastaja v jezerih, park vpisali tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. V 60. letih prejšnjega stoletja so v njih posneli številne evropskih vesternov, med njimi tudi Zaklad v srebrnem jezeru.
V 80. letih je turizem v Jugoslaviji doživel razcvet. Narodni park Plitvička jezera je kmalu postal ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti Jugoslavije.
Plitvička jezera so se med vojno leta 1991 iz raja spremenile v pekel. Na velikonočno nedeljo leta 1991, imenovano tudi 'Plitviška krvava noč', so uporniški Srbi ubili prvo vojno žrtev, varnostnika parka Josipa Jovića. V štirih letih, kolikor je bil park pod oblastjo Srbov, turizem ni zaživel, kar je omogočilo obnovo rastlinstva in živalstva. Spopade in vojno v parku vsako leto zaznamujejo tudi s posebno slovesnostjo.
M. P.