Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Pri nas za njim vsako leto zboli približno 1300 žensk. Čeprav gre za eno najpogostejših oblik raka pri ženskah, zgodnje odkrivanje bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje in ozdravitev.
Ključno je torej prepoznavanje zgodnjih znakov, redno samopregledovanje dojk ter obiski zdravnika, če opaziš kakršne koli spremembe.
Najpogostejši zgodnji znak raka dojk je bula v dojki ali pazduhi, ki je na otip trša in ne izgine. Vendar so simptomi lahko zelo subtilni, zato je pomembno, da si pozorna tudi druge morebitne spremembe, kot so:
Spremembe na koži. Videz kože na dojki se lahko spremeni, na primer koža postane rdeča, razdražena ali se zguba kot pomarančna lupina.
Sprememba v obliki ali velikosti dojke. Ena dojka lahko postane večja ali se začne spreminjati oblika.
Spremembe na bradavici. Bradavica se lahko obrne navznoter ali postane nenavadno občutljiva, opaziš lahko tudi nenavadne izcedke, ki niso povezani z dojenjem.
Bolečina v dojki ali pazduhi. Čeprav bolečina ni običajen znak raka dojk, je pomembno, da se posvetuješ z zdravnikom, če čutiš nenavadno bolečino, ki ne mine.
Otekanje ali izbokline v pazduhi. To lahko pomeni, da so prizadete bezgavke, kar je lahko znak širjenja raka.
Pomembno je, da vsako nenavadno spremembo ali občutek v dojkah, ki vztraja dlje časa, vzameš resno in se čim prej ukrepaš ter se posvetuješ z zdravnikom.
Zakaj je zgodnje prepoznavanje pomembno?
Zgodnje prepoznavanje raka dojk je ključnega pomena, saj omogoča učinkovitejše zdravljenje in povečuje možnosti za ozdravitev. Mamografija, rentgensko slikanje dojk, je eden najpomembnejših orodij za odkrivanje raka dojk v zgodnji fazi, še preden se pojavijo simptomi.
Redni pregledi in samopregledi pa lahko pomagajo prepoznati spremembe zgodaj, ko je rak še omejen na dojko in se ni razširil na druge dele telesa. Ko je rak odkrit zgodaj, so možnosti za uspešno zdravljenje veliko večje, saj lahko zdravniki takoj ukrepajo z operacijo, obsevanjem ali kemoterapijo, kar vodi v boljše dolgoročne izide.
Obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj raka dojk.
Pomembno je razumeti, da prisotnost enega ali več teh dejavnikov ne pomeni, da boš zagotovo zbolela, vendar predstavlja večje tveganje in večja skrb ni odveč.
Družinska anamneza: Ženske, ki imajo bližnje sorodnike (mamo, sestro, hčerko) z rakom dojk, so izpostavljene večjemu tveganju. Posebno tveganje predstavljajo dedne mutacije v genih BRCA1 in BRCA2.
Hormonski dejavniki: Daljša izpostavljenost estrogenu, bodisi zaradi zgodnje menstruacije (pred 12. letom) ali pozne menopavze (po 55. letu), lahko poveča tveganje. Tudi hormonsko nadomestno zdravljenje po menopavzi je povezano z večjim tveganjem.
Starost: Tveganje za raka dojk se povečuje s starostjo. Večina primerov raka dojk je diagnosticirana pri ženskah, starejših od 50 let.
Življenjski slog: Debelost, pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerno uživanje alkohola in nezdrava prehrana so vsi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj raka dojk. Stres in kajenje prav tako prispevata k povečanemu tveganju.
Čeprav nekaterih dejavnikov tveganja, kot sta genetika in starost, ni mogoče nadzorovati, lahko ženske sprejmemo določene ukrepe, da zmanjšajo svoje tveganje za razvoj raka dojk, med drugim ohranjanje zdrave telesne teže, redna telesna aktivnost, zdrava prehrana in samopregledovanje ter redni zdravniški pregledi.
Zgodnje prepoznavanje raka dojk in ozaveščenost o tveganjih sta torej ključna koraka v boju proti tej bolezni. Ženske morajo biti pozorne na morebitne spremembe na dojkah, skrbeti za zdrav življenjski slog ter se redno udeleževati pregledov, saj lahko to bistveno vpliva na izid bolezni. S pravočasnim odkrivanjem raka so možnosti za uspešno zdravljenje in ozdravitev veliko večje.
S. S.
Comments