Pretekli teden je švedski parlament podprl predlagano spremembo zakonodaje, ki transspolnim osebam prinaša večjo enakopravnost. Z julijem prihodnje leto bodo lahko namreč trans osebe lahko svoj spol pravno spremenile že pri 16 letih oz. dve leti prej, kot je zakonodaja dopuščala pred spremembo. Ob tem pa so poslanci glasovali tudi o lažjem dostopu do kirurških posegov.
Zakon je v 349-členskem švedskem parlamentu prejel 234 glasov za ter 94 proti, s tem pa se je ta skandinavska država postavila ob bok Finski, Norveški, Danski, Španiji ter še kopici drugi državi, ki imajo podobne zakone.
Dva zakona, ki bosta začela veljati julija 2025
Švedska je bila sicer prva nordijska država, ki je leta 1972 uvedla zakonito spremembo spola. A novi predlog, ki omogoča spremembo spola na podlagi samoidenifikacije oseb ter tako poenostavlja postopek, je kljub tem sprožil burno debato v državi. A kot je poudaril poslanec vladajoče stranke Johan Hultberg: "Velika večina Švedov ne bo nikoli opazila, da se je zakon spremenil, za številne transspolne osebe pa novi zakon predstavlja veliko in pomembno razliko."
S 1. julijem 2025 bosta začela veljati dva nova zakona: prvi ureja kirurške posege za spremembo spola, drugi pa ureja upravni postopek za spremembo pravnega spola v uradnem registru.
Mlajši od 18 let bodo pred pravno spremembo spola sicer še vedno potrebovali odobritev staršev, zdravnika in nacionalnega odbora za zdravje in socialno varstvo, a kljub temu je to korak v pravo smer. Za spremembo namreč oseba ne bo več potrebovala diagnoze 'spolna disforija', ki označuje stisko osebe zaradi neskladja med svojim biološkim spolom in spolom, s katerim se identificira.
Švedska sicer beleži izjemno povečanje števila primerov spolne disforije. Slednje je še toliko bolj izrazito pri dekletih, starih med 13 in 17 let, kjer se je diagnoza od leta 2008, kot poroča tamkajšnji odbor za zdravje in socialno varstvo, povečala za kar 1500 odstotkov.
Kirurški posegi bodo medtem mogoče le za osebe od 18 leta dalje, vendar pa za to ne bo več potrebna odobritev posebnega odbora. Odstranitev jajčnikov oz. mod pa bo mogoče šele po 23. letu starosti.
'To obdobje je za mnoge ključno pri oblikovanju (spolne) identitete'
Zakaj pa je ta sprememba zakonodaje sploh tako pomembna? Za odgovore smo prosili Zavod TransAkcija, kjer so poudarili, da lahko švedska odločitev pomembno vpliva na življenja trans najstnic in najstnikov. "To obdobje je za mnoge ključno pri oblikovanju (spolne) identitete; omogočanje dostopa do postopkov potrditve spola pri mlajši starosti lahko transspolnim osebam pomaga, da se izognejo psihološkim in socialnim težavam, ki so povezane z neskladnostjo med doživljanjem lastnega spola in načinom, kako so percepirane," poudarjajo.
Zahteva po medicinskih potrditvah transspolne osebe postavlja v položaj, kjer so njihove osebne izkušnje in identitete podvržene zunanji validaciji.
To pa, kot so povedali, ne veča le samozavest in izboljšuje splošno počutje, temveč z nižanjem tveganj v javnem in drugih prostorih družbe viša tudi splošno kvaliteto življenja. "Dostop do ustreznih in kakovostnih psihosocialnih storitev bi moral biti omogočen vsem, še posebej mladim osebam iz marginaliziranih družbenih skupin. Oskrba za potrditev spola je med drugim pogosto ključen del psihološke podpore transspolnih oseb," ocenjujejo.
"Številne raziskave o dolgoročnih učinkih oskrbe za potrditev spola navajajo visoko zadovoljstvo uporabnic in uporabnikov, izboljšanje spolne disforije, zmanjšane komorbidnosti in zvišanje splošnega dobrega počutja, brez poročanj o obžalovanju oskrbe," so dodali. Možnost vključenosti v postopek pravnega priznanja spola pa da je povezana tudi z izboljšanjem mentalnega zdravja, večje osebne varnosti in izboljšanega dostopa do določenih storitev.
Samoopredelitev in ne medicinska potrditev. Zakaj?
Menijo, da bi moral postopek pravnega priznanja spola temeljiti na samoopredelitvi osebe. Tovrstno ureditev pozna že 12 evropskih držav. "To pomeni, da bi morale osebe imeti možnost, da same določijo/se izrečejo o svoji spolni identiteti brez potrebe po potrditvi ali odobritvi s strani tretjih oseb, kot so zdravniške institucije," so pojasnili.
Poudarjajo namreč, da zahteva po medicinskih potrditvah transspolne osebe postavlja v položaj, kjer so njihove osebne izkušnje in identitete podvržene zunanji validaciji. "To prispeva k stigmatizaciji in patologizaciji transspolnosti, obenem pa s tem podaljšani birokratski postopki odlagajo ali preprečujejo dostop do pravnega priznanja spola, kar ima negativne posledice za duševno zdravje oseb."
In kako je v ostalih državah? Teden dni pred Švedsko so podobno zakonodajo potrdili tudi v Nemčiji. V Združenem kraljestvu je škotski parlament leta 2022 sprejel zakon, ki starejšim od 16 let dovoljuje spremembo spola na osebnih dokumentih s samoizjavo. Vendar pa je spremembo ustavila britanska vlada, njihovo odločitev pa je nato decembra lani potrdilo tudi najvišje škotsko civilno sodišče.
Kako je Sloveniji?
Pri nas pa medtem področje pravnega priznanja spola ni urejeno s posebnim zakonom. To je leta 2021 v posebnem poročilu o položaju transspolnih oseb ugotovil tudi Zagovornik načela enakosti. V njem je, kot so poudarili v Zavodu TransAkcija, Zagovornik priporočil tudi ureditev postopka pravnega priznanja spola po načelu samoopredelitve.
"V Sloveniji pravno priznanje spola ni urejeno po načelu samoopredelitve, ki jo z nedavno pridruženo Nemčijo danes pozna že 12 evropskih držav. Namesto tega je še vedno patologizirano ter za vključitev v postopek zahteva zdravniško potrdilo oz. vključitev v medicinsko tranzicijo," so pojasnili.
Obstoječa ureditev krši več človekovih pravic, med drugim prav s patologizacijo postopka pravnega priznanja spola.
Postopek pravnega priznanja spola je sicer urejen v pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki ga udejanja ministrstvo za notranje zadeve. Vendar pa na Zavodu opozarjajo, da obstoječa ureditev krši več človekovih pravic, med drugim prav s patologizacijo postopka pravnega priznanja spola. Ob tem so dodali, da je ločitev administrativnega postopka (sprememba spolnega markerja na dokumentih) od medicinskega postopka podprl tudi Interdisciplinarni konzilij za potrditev spolne identitete.
"Pomembno je razlikovati med pravnim oz. administrativnim postopkom potrditve spola in postopki medicinske potrditve spola. Pri prvem gre za preprost (vsaj moral bi biti preprost) administrativni postopek brez telesnih posledic za osebo, ki je v postopek vključena. Postopek medicinske potrditve spola pa je odvisen od osebe do osebe, glede na osebne želje in potrebe po medicinskih storitvah in posegih," so pojasnili.
Pri pravnem priznanju spola, kjer gre zgolj za spremembo podatka o spolu na osebnih dokumentih, zato v Zavodu zagovarjajo absolutno načelo samoopredelitve. Pri medicinski potrditvi spola pa zagovarjajo sledenje mnenjem stroke, pri čemer se opirajo predvsem na mnenje Svetovnega zdravstvenega združenja za zdravje transspolnih oseb in njihove Standardne oskrbe.
"Ustrezna zdravstvena oskrba bi transspolnih in spolno nenormativnih oseb bi morala biti dostopna, varna, ustrezna in primerljiva z drugimi osebami," so jasni. Ob tem pa so poudarili tudi, da nobena oseba ali institucija ne bi smela imeti pristojnosti, da otežuje ali preprečuje dostop druge osebe do postopka pravne ali medicinske potrditve spola.
M. P.