Smo si ženske in moški resnično tako različni? Tu je biologija, obnašanje, kemija, energija … Nekateri bi se lahko kregali, da nas vse to dela različne. Spet drugi bi trdili, da smo si v resnici veliko bolj podobni, kot bi si morda lahko mislili.
A raziskava, o kateri piše Financial Times, kaže, da se je med spoloma pojavila še ena nova globalna delitev. Ideološka delitev. Ki pa se pojavlja predvsem pri mlajših generacijah.
In za kaj pravzaprav gre? Pogledi na svet mladih moških in deklet se razhajajo. Posledice pa bi lahko bile tudi zelo daljnosežne.
Generacija Z, znotraj nje pa dve ločeni 'generaciji'
Pri merjenju javnega mnenja se pogosto uporablja generacijske vzorce. Smatra se namreč, da različne starostne skupine težijo k različnim prepričanjem, ideologijam, politikam. Osebe znotraj določene generacije naj bi namreč delile določene izkušnje, dosegle podobne življenjske mejnike in se prepletale znotraj nekih skupnih družbenih sfer.
Vendar pa se je pri generaciji Z pojavil nekakšen razkol. Kako naj razumemo podatke, da je ta skupina pri določenih vprašanjih izjemno progresivna, pri drugih pa spet presenetljivo konservativna?
Odgovor je Financial Times iskal tudi pri gostujoči sodelavki na Univerzi Stanford Alice Evans, ki je tudi ena vodilnih raziskovalk na tem področju. In kako pojasnjuje ta razdor v ideologiji? »Opazimo lahko, da pri osebah, mlajših od 30 let, prihaja do velikih razlik med spoloma. Znotraj generacije Z v resnici soobstajata dve generaciji, ne ena,« pravi.
Liberalne mlade ženske in konservativni moški
Podatki ameriškega analitičnega podjetja Gallup kažejo, da se po desetletjih približno enakomerno porazdeljenih pogledov med spoloma zdaj ustvarja ideološki prepad. Slednje pa se kaže kar na vseh celinah in v več državah. Mlade ženske, stare med 18 in 30 let, so za kar 30 odstotnih točk bolj liberalne kot moški v isti starostni skupini. Da se je ta vrzel pokazala, je trajalo le šest let.
30-odstotna razlika med mladimi konservativnimi moškimi in liberalnimi ženskami se kaže tudi v Nemčiji, v Združenem kraljestvu pa je ta razkorak 25-odstotni. Opazen ideološki razkol pa se kaže tudi na Poljskem, kjer je lani skoraj polovica moških, starih od 18 do 21 let, podprla skrajno desno stranko Konfederacija. Za primerjavo, stranko je podprla le šestina mladih žensk (slabih 17 odstotkov).
Če pa pogledamo nezahodne države, je delitev še precej večja. Prepad med spoloma je nastal v Južni Koreji, na Kitajskem, enak vzorec pa se kaže tudi v afriški Tuniziji. V vseh državah pa se razkol kaže predvsem pri mlajši generaciji (oz. je veliko bolj izrazit kot v starostnih skupinah nad 30 let).
Južna Koreja – ekstrem, ki služi kot opomin
In kaj je sprožilo to vrzel? Ključno vlogo pri tem je odigralo tudi svetovno gibanje #MeToo, ki je med mladimi ženskami spodbudilo feministične vrednote. Nekatere so takrat dobile moč, da spregovorijo o dolgoletnih krivicah, ki so se dogajale. Ta iskrica je v Južni Koreji, kjer je neenakost med spoloma še vedno izrazita in kjer je pogosto prisotna tudi mizoginija, pristala na suhem netivu.
Ideološki razkorak se je tam izrazil tudi v času volitev leta 2022. Starejši moški in ženske so takrat kandidate volili s pretežno enakim odstotkom, medtem ko so bile razlike med mladimi veliko večje. Mladi moški so se tako odločno postavili za stranko Moč ljudstva, mlade ženske pa so v skoraj enakem številu podprle Liberalno demokratsko stranko.
Južna Koreja je sicer ekstrem, ki pa služi predvsem kot opomin drugim državam, kaj lahko sledi takšnemu ekstremnemu razkoraku med spoloma. V državi je namreč strmo padlo število porok, prav tako pa se je močno zmanjšala tudi stopnja rodnosti. Leta 2022 se je tako na žensko rodil manj kot en otrok (0,78), kar je najnižja rodnost kot v kateri koli drugi državi na svetu.
Življenje v ločenih sferah in z različnimi izkušnjami
Podatki raziskave kažejo, da danes ideološke razlike med spoloma v državah presegajo vprašanje spolnih zlorab. Se pa zdi, da je prav to področje povzročilo nadaljnjo delitev mladih moških in žensk v različne ideološke tabore.
V ZDA, Združenem kraljestvu in Nemčiji mlade ženske, v primerjavi z mladimi moškimi, veliko bolj liberalna stališča zavzemajo tudi glede priseljevanja in rasne pravičnosti. Starejše starostne skupine medtem tudi glede teh vprašanj ostajajo veliko bolj enakomerne.
Trend v večini držav sicer kaže, da se ženske preusmerjajo v levo, medtem ko moški mirujejo. A v Nemčiji podatki izpostavljajo tudi jasne premike mladih moških, ki vse bolj težijo k desnim konservativnim pogledom. Tamkajšnji moški, ki so mlajši od 30 let, namreč bolj nasprotujejo priseljevanju in se v zadnjih letih vse bolj usmerjajo k skrajno desni AfD kot starejše generacije moških.
Financial Times se ob tem sprašuje, ali je nemara to zgolj faza, ki bo sčasoma minila. Vendar pa opozarja, da se ideološke vrzeli trenutno zgolj povečujejo, podatki pa da kažejo tudi to, da se je že oblikovanih političnih stališč težko otresti. Vse skupaj pa še dodatno ženske in moški z razmahom mobilnih telefonov in interneta vse bolj živijo v ločenih sferah in tako doživljajo povsem različne izkušnje.
Stališča mladih so sicer pogosto spregledana, saj je tudi njihova politična participacija tradicionalno nizka. Vendar pa bi ta razkol lahko vplival tudi na prihodnje generacije ter prinesel še marsikatero spremembo, ki ni nujno povezana zgolj z volitvami.
M. P.