Po raziskavi Slovensko javno mnenje, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV, med institucijami najbolj zaupamo gasilcem in civilni zaščiti, najmanj pa cerkvi in duhovnikom, vladi in državnemu zboru. Najbolj ponosni smo na dosežke slovenskih športnikov. Seveda pa to ni edina novica iz minulega tedna. Če te zanima še ostalo, kar je zaznamovalo minuli teden, pokukaj malo nižje.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v blaženem brezdelju) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Mednarodni dan žensk v znamenju pozivov k odpravi neenakosti
Ključno: Mednarodni dan žensk je minil v znamenju pozivov k odpravi neenakosti med spoloma ter enakim možnostim in enaki obravnavi žensk.
Podrobno: Zvenela so opozorila, da kljub napredku na področju enakopravnosti boj za pravice žensk, ki so na mnogih področjih še vedno zapostavljene, še ni končan in je ključnega pomena. Čeprav smo skozi leta prizadevanj feminističnih gibanj priča napredku in premikom k pravičnejši družbi, je zavzemanje za pravice in dostojanstvo žensk še vedno ključnega pomena, je na slovesnosti v predsedniški palači poudarila predsednica Nataša Pirc Musar. Minister za delo Luka Mesec je po srečanju s predstavniki Društva SOS telefon dejal, da se pri prenovi družinskega zakonika osredotočajo na vprašanje nasilnih zvez. Uvajajo tudi sistem, ki bo omogočal preverjanje plačnih razlik med moškimi in ženskami.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je dejal, da nasprotovanje pravicam žensk po svetu ogroža napredek tako v državah v razvoju kot v razvitem svetu. Položaj žensk v Afganistanu je označil za najhujši primer tega in pozval h hitrejšemu napredku na področju enakosti spolov. Več kot 230 milijonov danes živečih deklet in žensk je bilo podvrženih praksi pohabljanja ženskih spolnih organov, pa je razrilo najnovejše poročilo sklada ZN za otroke (Unicef). Kljub vzpodbudnim podatkom v nekaterih državah se je to število povečalo za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Ob prazniku žensk so sicer po vsem svetu potekali različni shodi in demonstracije.
Zanimivo: Zunanja ministrica Tanja Fajon je na obisku gostila predstavnice izraelske organizacije Women Wage Peace ter palestinske Women of the Sun. Ob mednarodnem dnevu žensk je izrazila željo za mir in politično rešitev vojne v Gazi. Kot je poudarila, slovenska zunanja politika ni ne propalestinska ne proizraelska, temveč proaktivna v iskanju miru. Zvečer so vse sodelovale na okrogli mizi z naslovom Ženske v prizadevanjih za mir in varnost na Bližnjem vzhodu. Dodajmo še, da so v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna odprli nov center za izvajanje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Katič je nova pravosodna ministrica
Ključno: Nova pravosodna ministrica je postala Andreja Katič, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa je izvedel preiskavo spornega nakupa stavbe, ki je odnesel njeno predhodnico.
Podrobno: V torek je državni zbor (DZ) potrdil Katič (SD) za novo ministrico za pravosodje. Katič je napovedala nadaljnje reševanje posledic afere sodna stavba ter takojšnje pogovore o uresničitvi ustavne odločbe glede sodniških plač. Ob prevzemu poslov od predhodnice Dominike Švarc Pipan dan kasneje je v luči afere z omenjenim spornim nakupom stavbe na Litijski cesti v Ljubljani odpovedala vsa pooblastila uslužbencem ministrstva. Sestala se je tudi s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem na pogovoru o uresničevanju ustavne odločbe o sodniških plačah.
NPU je zaradi spornega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani izvedel 16 hišnih preiskav na območju policijskih uprav Ljubljana, Koper, Maribor in Novo mesto. Protipravna premoženjska korist pri tem poslu naj bi znašala vsaj 3,4 milijona evrov, osumljenih je 13 oseb. Preiskava je potekala tudi v prostorih ministrstva za pravosodje. Po neuradnih informacijah naj bi bili med osumljenimi Uroš Gojkovič, Simon Starček, Sebastjan Vežnaver in sodni cenilec Anton Rigler. Kriminalisti so obiskali tudi Švarc Pipan in državnega sekretarja Igorja Šoltesa, ki pa nista med osumljenimi.
Zanimivo: Mimogrede, ko smo že pri spornih dejanjih, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaznala korupcijska tveganja pri službeni poti delegacije ministrstva za javno upravo na čelu s tedanjo ministrico Sanjo Ajanović Hovnik v New York julija 2023. Na vlado je naslovila več priporočil, zadevo pa odstopila računskemu sodišču. Ajanović Hovnik je v odzivu izrazila zadovoljstvo, da je KPK v zvezi z omenjeno potjo ugotovila, da ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Sprejeta novela zakona o varstvu okolja
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel novelo zakona o varstvu okolja. Prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, kot je npr. cementarna Salonit Anhovo. S tem se po navedbah predlagateljev uresničujejo dolgoletna prizadevanja za čistejši zrak in bolj zdravo okolje. V Salonitu Anhovo, kjer zakonu nasprotujejo, so napovedali, da bodo uporabili vsa sredstva za zagotovitev nadaljnjega razvoja cementarne.
Podrobno: Novelo zakona o varstvu okolja so v zakonodajni postopek lani septembra v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec. Prva obravnava je potekala novembra lani, matični odbor pa je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugim je izpadlo določilo o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov. V okviru druge obravnave novele v DZ sredi februarja so poslanci sprejeli nova dopolnila predlagateljev.
Novela med drugim določa, da bo mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij. Upravljavci naprav za sosežig bodo morali uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenimdovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih odnjegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih odpravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Zanimivo: So pa poslanci s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Koalicija je vložila pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivce povprašali, če podpirajo sprejetje zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Francija pravico do splava vpisala v ustavo
Ključno: Francija je pravico do splava vpisala v ustavo kot "zagotovljeno svoboščino". Za vpis je glasovalo skupno 780 poslancev obeh domov francoskega parlamenta, 72 jih je bilo proti. Zgodovinsko glasovanje so v dvorani pospremili s stoječimi ovacijami.
Podrobno: Po zgodovinskem glasovanju, kjer je večina poslancev francoskega parlamenta podprla vključitev pravice do splava v ustavo, je francoski predsednik Emmanuel Macron poudaril, da Francija s tem korakom pošilja močno sporočilo o svoboščinah po vsem svetu. Za sprejetje spremembe ustave so bile potrebne bodisi skupne tri petine glasov vseh poslancev bodisi potrditev na referendumu, tokrat pa je bila sprememba odobrena s široko večino v obeh domovih parlamenta. Pred glasovanjem je premier Gabriel Attal izpostavil moralni dolg do žensk, ki so zaradi omejitev v preteklosti trpele, ob tem pa opozoril, da je pravica do splava globalno še vedno pod pritiskom.
V času glasovanja so se v bližini kongresa v Versaillesu zbrali protestniki proti splavu. Medtem je katoliška cerkev ponovno izrazila svoje nasprotovanje. Kljub temu je po potrditvi spremembe na Eifflovem stolpu v Parizu zažarel napis "Moje telo, moja izbira", ki je simboliziral zmago pravice žensk do odločanja o lastnem telesu. Macronova prizadevanja za vključitev pravice do splava v ustavo so se okrepila po odločitvi vrhovnega sodišča ZDA o razveljavitvi pravice do splava, kar je povzročilo pritisk aktivistov za ukrepanje v Franciji.
Zanimivo: Ta korak Francije prihaja v času, ko so na Irskem na dveh referendumih odločali o predlogih za posodobitev ustave pri vprašanju družine in vloge žensk. Okoli 3,5 milijona volivcev odloča o razširitvi opredelitve družine tudi na tiste, ki ne temeljijo na zakonski zvezi, in o tem, da skrbi za družinske člane ne bi več pripisovali samo ženskam temveč vsem družinskim članom. Aja, pa spomnimo, nedavno je tudi Inštitut 8. marec v sodelovanju z aktivistkami iz Španije, Francije in Poljske zagnal kampanjo a varen in dostopen splav po Evropi.
Švedska v Natu
Ključno: Švedska je uradno postala 32. članica zveze Nato in se po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti.
Podrobno: Švedska je z deponiranjem dokumentov o pristopu k Natu na ameriškem State Departmentu uradno postala del zavezništva, s čimer je švedski premier Ulf Kristersson poudaril, da je vstop države v Nato "zmago za svobodo". Ta zgodovinski korak pomeni pomembno spremembo v švedski zunanji politiki, ki se je dve stoletji opirala na načelo nevtralnosti. Švedska je svojo odločitev za vstop v Nato opisala kot svobodno, demokratično in enotno.
Zadovoljstvo nad širitvijo Nata so izrazili prisotni na slovesnosti v Washingtonu, med katerimi sta bila tudi Kristersson in ameriški državni sekretar Antony Blinken. Blinken je vstop Švedske pozdravil kot dokaz, da "dobre stvari pridejo k tistim, ki čakajo", medtem ko je ameriški predsednik Joe Biden vstop Švedske opisal kot krepitev Nata, ki je zdaj "močnejši kot kdaj koli prej". Po mnenju številnih svetovnih voditeljev dogodek simbolizira tudi zavrnitev predpostavke, da bi ruska invazija na Ukrajino lahko oslabila ali razdelila Nato, saj se je zveza izkazala za bolj združeno in odločno. Na primer, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob dogodku na omrežju X napisala, da je bolj suverena Evropa, zlasti na področju obrambe, ključna za krepitev Nata. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je menil, da je Švedska znotraj Nata "bolj zaščitena pred ruskim zlom".
Švedska je za članstvo v Natu skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh državah Nata članica zavezništva postala aprila lani, danes pa je po dolgotrajnem procesu članica postala tudi Švedska. Za sprejem v Nato se je Švedska po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti, njen proces pa so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, ki je od Švedske zahtevala ukrepe proti članom Kurdske delavske stranke, ki jih ima za teroriste. Da bi ji ugodil, je Stockholm dopolnil ustavo in sprejel novo protiteroristično zakonodajo. Odpravil je tudi omejitve glede izvoza orožja v Turčijo.
Proces je oteževalo tudi zavlačevanje madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarska, ki po ruski invaziji na Ukrajino ohranja tesne vezi s Kremljem, je z ratifikacijo med drugim odlašala zaradi švedskih kritik stanja vladavine prava in svobode medijev na Madžarskem. Prav tako je Budimpešta večkrat obsodila "odkrito sovražni odnos" Švedske. Madžarska se je sicer soočala z vse večjim pritiskom ZDA in držav članic EU, naj vendarle ratificira pristopni protokol Švedske. To je madžarski parlament, kot zadnji med parlamenti članic Nata, 26. februarja tudi storil.
Zanimivo: Mimogrede, Evropska ljudska stranka (EPP) je potrdila von der Leyen za vodilno kandidatko na junijskih evropskih volitvah. EPP je v sredo sprejela tudi volilni program, v katerem se je zavzela krepitev obrambnih zmogljivosti EU ter napovedala zavzemanje za interese kmetov, malih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjo podporo Ukrajini.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V zdravstvenem sektorju pa je glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides izrazil nestrinjanje z vladnim odlokom o obveznih storitvah med stavko, kar je privedlo do vložitve zahteve za presojo njegove ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče. V sredo so se predstavniki ministrstva za zdravje z ministrico Valentino Prevolnik Rupel na čelu sestali z direktorji bolnišnic. Ti so poročali, da zaradi umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo do konca marca še ne bodo imeli večjih težav, bodo pa odpadale nekatere elektivne storitve, je po sestanku povedala ministrica. Fides je v četrtek vladni predlog o reševanju stavkovnih zahtev, ki so ga prejeli v sredo zvečer, ocenil za nezadosten. Predlog po mnenju sindikata ni usklajen z vsebino dorečenega na torkovih pogajanjih in ne predstavlja premika v smeri stabilizacije zdravstvenega sistema. V sredo je sicer Fides sporočil, da sprejema ponujeno pobudo za pomoč pri mediaciji v okviru mediacijskega centra odvetniške akademije pri Odvetniški zbornici Slovenije.
Na področju javnega sektorja so se odvijala pogajanja med vlado in sindikati o odpravi plačnih nesorazmerij, ki so bila osredotočena na predlog plačne reforme in njeno postopno implementacijo v naslednjih petih letih. Notranji minister Boštjan Poklukar je medtem sodeloval na zasedanju notranjih ministrov EU, kjer je bil poudarek na omejevanju migracij, ob tem pa je bilo napovedano vzpostavljanje novih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, kar je sprožilo presenečenje in nasprotovanje lokalnih občinskih vodstev.
Predstavniki Slovenskega sodniškega društva so na državno odvetništvo predali približno 320 zahtevkov sodnikov za mirno rešitev glede prikrajšanja pri plačah. Približno 50 sodnikov je to storilo že prej, tako je doslej zahtevke vložilo že približno 370 sodnikov. Na državnem odvetništvu imajo zdaj tri mesece časa za rešitev zadeve. V mednarodnem kontekstu pa je Slovenija pridobila pozornost z zaprisego nove slovenske sodnice na Mednarodnem kazenskem sodišču, Beti Hohler, ki je postala najmlajša sodnica v zgodovini tega sodišča in prva Slovenka na tem položaju. Omenimo še, da se je prejšnjo soboto začel 25. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. Traja do jutri, njegov raznolik program pa sestavljajo koncerti, performansi, razstave, druženja in filmske projekcije žensk, nebinarnih, trans in kvir oseb.
Gremo še v tujino. V Rusiji so bili na družbenih omrežjih objavljeni prisluhi s tajne videokonference nemške vojske, kjer so častniki razpravljali o možnosti namestitve raket Taurus v kontekstu vojne v Ukrajini. Nemčija je potrdila pristnost posnetkov, obrambni minister Boris Pistorius pa je napako pripisal posamezniku, ki je uporabil nepooblaščeno povezavo. V ponedeljek je Evropska komisija tehnološkemu velikanu Apple naložila plačilo globe več kot 1,8 milijarde evrov zaradi iztiskanja konkurence na trgu pretočne glasbe, na kar se bo Apple pritožil.
Evropska komisija je v torek predstavila prvo evropsko strategijo na področju obrambne industrije, ciljajoč na skupno naročanje vojaške opreme s strani članic, z namenom, da bi do leta 2030 skupaj nabavile najmanj 40% opreme. Isti dan je bil dosežen politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o prepovedi prodaje izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu EU. V ZDA sta medtem demokrat Joe Biden in republikanec Donald Trump nanizala zmage na predsedniških predvolitvah na t. i. super torek, z izjemo Vermonta, kjer je Trumpa premagala Nikki Haley, ki se je nato umaknila iz tekme.
Sreda je prinesla posodobljen osnutek resolucije ZDA Varnostnemu svetu ZN, ki poziva k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi za šest tednov in k izpustitvi talcev, medtem ko je Nemčijo v četrtek zajel nov val stavk v železniškem in letalskem prometu. Februar je bil razglašen za najbolj topel mesec na globalni ravni od začetka meritev. Na koncu tedna so v Grčiji potekali protesti študentov proti zakonu o zasebnih univerzah, Izrael pa je sporočil, da je bila njihova pesem "Hurricane" po spremembi besedila odobrena za Evrovizijo, s čimer se je končal spor glede njene politične vsebine.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre