Vstopili smo v junij, mavrični mesec, mesec ponosa. To so dnevi, ko v ospredje še nekoliko bolj postavimo LGBTIQ+ osebe, njihove težave in pa tudi dosežke. Čeprav se je enakopravnost teh oseb na papirju skozi leta resnično izboljševala, pa na žalost še nismo na točki, ko bi lahko rekli: »Delo je opravljeno. Čas je za počitek in užitek.« Vprašanje je tudi, kako se bodo politike na tem (in še marsikaterem drugem področju) zasukale po izidu nedavnih evropskih volitev.
In ker marsikateri nasprotnik drugačnosti pogosto še vedno izpostavlja biologijo ter pravi, da »normalo« narekuje narava, smo se tokrat odločile, da naredimo članek o »mavričnih živalih«.
Ste vedeli, da lahko istospolno vedenje ter spremembo spola ali pa kombinacijo različnih spolov opazimo tudi pri živalskih vrstah? Vse to je naravno, del živahnega sveta biotske raznovrstnosti na planetu, ki mu pravimo naš dom, pravijo v organizaciji World Wild Life.
Stoletja znani, a slabo raziskani
Tabuji, sovraštvo do LGBTQ+ oseb in njihova diskriminacija tekom zgodovine so na žalost povzročili, da se je le redko kateri znanstvenik odloči za preučevanje tega področja. A danes se raziskave končno pojavljajo in odkrivajo ta še ne raziskani del živalskega sveta.
Istospolne odnose pri živalih opažamo že stoletja; tako pri parjenju kot tudi pri nadaljnji skrbi za potomce. Paritve med živalmi, ki so istega spola, so raziskovalci zaznali pri kar 1500 živalskih vrstah. To lahko pomaga tudi ohranjati zdravje populacije določene vrste.
Raziskava iz leta 1910, ki so jo raziskovalci opravili na Antarktiki, je istospolne tendence potrdili pri pingvinih. Ugotovili so namreč, da je več parov pingvinov, ki so bili istega spola, »posvojilo« zapuščena jajca, jih zaščitili ter izvalili, pari pa so nato tudi vzgajali izvaljenega mladička.
Pod morsko gladino so podobno vedenje zaznali tudi pri samcih velikih pliskavk (vrsti delfinov). Znanstveniki so ugotovili, da partnerja skupaj plavata po oceanih, iščeta hrano ter se tudi parita. »Odnos med dvema samcema pa je globok in trajen. Za delfinje samce je značilno, da skupaj živijo tudi več desetletij,« navaja organizacija.
Med pritlikavimi šimpanzi, ki si s človekom delijo skoraj 99 odstotkov DNK, pa so homoseksualna srečanja pogostejša od heteroseksualnih. Skorajda vsi pritlikavi šimpanzi vrste Bonobo so biseksualni, poročajo Živalske novice.
Te opice pa konflikte med seboj največkrat rešujejo kar s spolnostjo. Velikokrat gre za istospolne odnose, ki so pogostejši med samičkami, in sicer v kar dveh tretjinah primerov. Družbe bonobov namreč vodi skupina samic, ki imajo med seboj tudi spolne odnose.
Večina bonobov je dvospolnih, nekateri znanstveniki pa menijo, da namen njihovih spolnih odnosov ni le razmnoževanje, temveč tudi ohranjanje harmonije med skupino.
Homoseksualnost je sicer pogosta tudi med žirafjimi samci. Samca se namreč lahko tudi več kot uro drgneta z vratovi eden ob drugega, preden sledi spolni akt. To počnejo celo tako pogosto, da med 20 žirafami lahko v vsakem trenutku najdemo vsaj eno, ki se drgne z vratom ob drugo. Homoseksualni spolni odnosi so pri žirafah celo pogostejši kot heteroseksualni, pišejo Živalske novice.
Pri bizonih so med samci homoseksualni odnosi veliko pogostejši kot heteroseksualni, predvsem zato, ker se samice s samci parijo le enkrat letno. Prav tako pa so raziskovalci homoseksualnost odkrili tudi pri labodih. Kar 20 odstotkov parov labodov je namreč istospolnih, skoraj četrtina labodjih družin pa je vzgajana s strani homoseksualnih partnerjev, ki ostaneta skupaj mnogo let. Včasih labodji samec oplodi samico, ko ta izleže jajca, pa jo samca prepodita in sama skrbita za jajca. Včasih pa se zgodi, da homoseksualni par heteroseksualnega enostavno prežene iz njunega gnezda in obdrži mladiče.
Pri antilopah se okoli devet odstotkov spolnih odnosov zgodi med samicami. Kot poroča portal, je to sicer pogosto predigra pred dejanskim naskokom samca. Homoseksualni odnosi pa so pogosti tudi pri sivih kitih; pogosto gre za orgije med do petimi samci.
Neverjeten svet živali, ki zapleta človeško ustvarjene norme
Živalski svet je tako neverjeten in raznolik, da bo, ne glede na to, kako bogata je naša domišljija, vedno pred nami. Tako med živalskimi vrstami najdemo tudi takšne, ki lahko spremenijo svoj spol. Nekatere živali to naredijo, ker postanejo navzven podobne nasprotnemu spolu. Druge spol spremenijo zaradi funkcionalnosti ali hierarhije znotraj svoje »družine«.
Se še spomnite risanke Nemo? V njej v glavni vlogi nastopa klovnska ribica: oče, ki izgubi svojega sinčka. A če smo čisto natančni, zgodba bi se, če bi sledila zakonom narave, morala odviti precej drugače.
Skupine teh rib namreč vodi samica, njen namestnik pa je samec. Ko vodja umre pa se samec, ki je naslednji po vrsti za »prevzem prestola«, spremeni v samico in tako postane vodja. Strogo vzdrževana hierarhija pomaga preprečevati konflikte in omogoča zdravo življenje.
Za veliko ribjih vrst je spreminjanje spola nekaj precej običajnega. Okoli 500 vrst rib namreč z odraščanjem spremeni svoj spol.
Številne živali imajo tudi kombinacijo moških in ženskih značilnosti. Pri metuljih se lahko to pokaže zelo razločno, in sicer da ima eno krilo vzorec, ki ga običajno vidimo pri samcih metuljev, drugo krilo pa ima vzorec, ki ga običajno vidimo pri samicah iste vrste. Lastnosti samcev in samic pa se lahko nato kažejo tudi pri obliki telesa, vendar pa je to nekoliko manj očitno.
Medspolni metulji, znani tudi kot ginandromorfi, so redki, a posebni in osupljivi tako za ekologe kot za ljubitelje metuljev.
Podobno ima moške in ženske lastnosti tudi bradati zmaj, kuščar, ki ga najdemo v sušnih puščavah Avstralije. Ko se njegova jajčeca inkubirajo pri višjih temperaturah, se lahko genetsko moško jajčece izleže v samico kuščarja z nekaterimi lastnostmi, ki so podobne samcem. Telo interspolnega bradatega zmaja spominja na telo samice, vendar pa njegova drznost spominja na obnašanje samca.
Tudi kiti imajo lahko tako moške kot ženske dele telesa. Beluge imajo lahko na primer reproduktivne organe obeh spolov.
Spolna fluidnost - nekaj povsem naravnega
Živalski svet zapleta norme spolne binarnosti na še veliko več načinov. Glavno vlogo v tropih listastih hijen na primer igrajo samice, ki so večje in agresivnejše od samcev. Raven testosterona v krvi samic pa je tako visoka, da vpliva tudi na njihove spolne organe.
Vizualna določitev spola mladih hijen je skoraj nemogoča. Samice pegastih hijen namreč urinirajo, se parijo in skotijo skozi klitoris, ki pa po obliki in velikosti spominja na erektilni penis samcev.
Ali ste vedeli, da lahko samci morskega konjička kotijo? Reproduktivni proces se začne, ko samci in samice dvorijo drug drugemu v ritualu, ki je podoben plesu. Ta se konča tako, da samica svoja jajčeca odloži v mošnjiček v samčev želodec, kjer jih nato on oplodi.
Mali morski konjički se tako izvalijo kar v mošnjičku očeta, ki lahko nosi tudi 2000 mladičev hkrati. Prav tako pa lahko samček v vrečki prilagodi celo slanost vode ter s tem ustvari najboljše možne pogoje za svoje mladiče.
Torej, od metuljev na vašem dvorišču do pingvinov na antarktičnih ledenikih, živali po vsem svetu kažejo čudovito širino spolne fluidnosti in istospolnih odnosov. Prav tako pa tudi ljudje. Ljubeča raznolikost, ki si zagotovo zasluži, da se jo slavi.
M. P.
Comments