Kdaj v dnevu si najbolj produktivna? Zagotovo ne ves dan in zagotovo ti po določenem času padeta pozornost in koncentracija, postaneš utrujena. Na koncu tedna si izčrpana in se veseliš vikenda, ko končno lahko napolniš baterije. No, ni vedno čisto tako - je pa pogosto. Če opravljaš goro nadur in imaš občutek, da delo "cuza" življenje iz tebe in če bi rada delodajalcu povedala, da vsakodnevne (neplačane) nadure niso ok, ti bo morda prišlo prav, da se "oborožiš" z znanstvenimi izsledki o učinkih krajšega delovnega časa (od 40 ur na teden).
Krajši delovni čas je že nekaj časa pod drobnogledom. Po podatkih Eurostata je leta 2022 običajni delovni teden za osebe, stare od 20 do 64 let, v EU v povprečju trajal 37,5 ure. Med državami EU so sicer vidne precejšnje razlike na tem področju. Najdaljši delovni teden je bil zabeležen v Grčiji (41,0 ure), na Poljskem (40,4 ure), v Romuniji in Bolgariji (oboje 40,2 ure). Nasprotno je bil delovni teden najkrajši na Nizozemskem (33,2 ure), sledita Nemčija (35,3) in Danska (35,4).
Dokazano je, da krajši delovni čas bistveno izboljša osebno življenje delavcev. Na primer, raziskava je na vzorcu Evropejcev pokazala, da krajši delovni čas prispeva k večjemu zadovoljstvu z življenjem v Evropi. Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem z dovolj prostega časa povečuje splošno zadovoljstvo z življenjem. Izboljšanje tega ravnovesja pomaga zaposlenim, da več časa posvečajo družini in osebnim interesom, kar vodi k višji stopnji zadovoljstva z življenjem. K povečanju zadovoljstva med zaposlenimi pa prispeva tudi izboljšanje zdravja.
Raziskave o učinkih krajšega delovnega časa na zdravje delavcev konsistentno kažejo pozitivne spremembe. Na primer, skandinavska raziskava je pokazala, da je 25-odstotno skrajšanje tedenskega delovnega časa (ob ohranitvi enake plače) imelo ugodne učinke na spanje, zaspanost, prav tako pa je zmanjšalo percepcijo stresa tako na delovne dneve kot tudi na dneve, proste. Ti učinki so se ohranili v celotnem času raziskovanja (18 mesecev). Nadalje, francoski raziskovalci so v času reforme, ki je skrajšala delovni teden v Franciji z 39 na 35 ur, preučevali vpliv delovnega časa na zdravstveno vedenje in zdravje. Ugotovili so, da je reforma zmanjšala kajenje za 6 odstotnih točk in da je znatno znižal indeks telesne mase, četudi slednje le pri beloovratniških delavcih.
Krajši delovni čas lahko prispeva tudi k večji produktivnosti in učinkovitosti na delovnem mestu. Podjetja, ki so sodelovala v poskusih, so poročala, da je produktivnost kljub skrajšanju delovnega časa ostala nespremenjena ali se celo izboljšala. Tak rezultat je pogosto posledica tega, da si zaposleni poskušajo izboljšati svojo produktivnost, da bi kljub krajšemu delovnemu času ohranili dobre rezultate. Islandska raziskava je pokazala, da skrajšanje delovnega časa s 40 na 35-36 ur na teden ob nespremenjenem plačilu ni zmanjšalo produktivnosti ali zagotavljanja kvalitetnih storitev. Sprememba je v nekaterih primerih vodila do boljšega počutja delavcev. Raziskovalci, ki so preučevali povezavo med delovnim časom in produktivnostjo na podlagi uporabe dnevnih informacij o delovnem času in uspešnosti vzorca agentov klicnih centrov so prav tako med drugim ugotovili, da se s povečevanjem števila delovnih ur povečuje povprečni čas obravnave klica. Torej, daljši delovni čas je povezan z nižjo produktivnostjo.
Krajši delovni čas pa ima lahko tudi druge pozitivne učinke. Na primer, raziskovalci, ki so preučevali prednosti in slabosti skrajšanja delovnega časa v Evropi, so ugotovili, da bi skrajšanje delovnega časa lahko absorbiralo nekaj brezposelnosti, zlasti kratkoročno. Poleg tega bi to lahko močno vplivalo na kakovost življenja ljudi. Koristi za okolje so verjetne, vendar so v veliki meri odvisne tudi od drugih politik in družbenih pogojev. So pa dodali, da je glede na omejenost virov in podnebne spremembe vprašljivo, ali je skrajšanje delovnega časa dolgoročno vzdržno. Sklenili so, da so rezultati skrajšanja delovnega časa sicer negotovi, vendar gre za tveganje, ki ga je vredno sprejeti - zlasti kot začasni ukrep, ki lahko zmanjša brezposelnost, medtem ko se uvedejo druge potrebne strukturne spremembe.
Raziskave o učinkih krajšega delovnega časa konsistentno kažejo pozitivne spremembe na številnih področjih - od izboljšanja počutja zaposlenih do večje učinkovitosti. Tako je na primer Campbellov sistematični pregled literature pokazal, da lahko štiridnevni delovni teden vodi do ugodnih rezultatov, kot so večja morala, zadovoljstvo pri delu, zmanjšanje stroškov in fluktuacije zaposlenih. Po drugi strani pa med negativne učinke spadajo vpeljava intenzivnejšega nadzora nad potekom dela in uspešnosti, težave z načrtovanjem dela in da lahko nekatere prej omenjene koristi krajšega delovnega časa postopoma izzvenijo. Omenimo še, da je študija Mitchell in drugih pokazala, da lahko politična neenakost vpliva na oblikovanje in izvajanje politik, kot je skrajšanje delovnega časa. Na primer, v okoljih, kjer je politična moč naklonjena premožnejšim demografskim skupinam, je odzivnost politike naklonjena interesom teh skupin, kar bi lahko vplivalo na oblikovanje politik, katerih cilj je skrajšanje delovnega časa.
Četudi so, kot je omenjeno v še enem sistematičnem pregledu literature, rezultati krajšega delovnega časa mešani in je na tem področju potrebno nadaljnje raziskovanje, trenutni rezultati kažejo potencial krajšega delovnika, da pripomore tako k boljšemu življenju posameznih zaposlenih kot tudi k širši dobrobiti družbe kot celote. Zato morda ni tako slabo, da bi tak način dela preizkusili tudi pri nas - počasi in skladno s potrebami zaposlenih in delodajalcev
M. L.
Comments