Si kdaj gledala serijo Nasledstvo? Saj veš, gre za tisto serijo, ki jo je navdihnila dinastija Ruperta Murdocha, in ki je na 75. podelitvi televizijskih nagrad emmy dobila največ - kar 27 nominacij in na koncu odnesla šest emmyjev. No, tako kot v tej priljubljeni seriji, ki spremlja blazno bogato družino in prikazuje boj za oblast, je bogastvo v rokah peščice tudi del resničnega življenja. To so znova potrdili izsledki letošnjega Oxfamovega poročila - nekakšna majhna elita, (podobno kot Royi), ima resnično v lasti pomemben del svetovnega bogastva. Kot so napisali v poročilu, bogastvo svetovnih milijarderjev narašča z neznansko hitrostjo, kar prispeva k ustvarjanju nenehno naraščajočega prepada med razredom ultrabogatih ljudi in preostalim prebivalstvom. Skratka, to poročilo ponuja vpogled v svet, v katerem ima, tako kot v omenjeni seriji, majhna elita skoncentrirano moč in bogastvo.
Poznamo več vrst neenakosti - več o tem (in o slonu in šestih slepih ljudeh) lahko prebereš tukaj. Kakorkoli, Oxfamovo poročilo se osredotoča predvsem na dohodkovno in premoženjsko neenakost. Od leta 2020 se je premoženje petih najbogatejših ljudi na svetu več kot podvojilo, medtem ko je pet milijard ljudi, ki predstavljajo 60 % najrevnejšega prebivalstva, postalo revnejše. En odstotek najbogatejših na svetu ima v lasti 59 odstotkov vseh svetovnih finančnih sredstev, vključno z delnicami, deleži in obveznicami ter deleži v zasebnih podjetjih. Moški imajo na svetu za 105 milijard dolarjev več premoženja kot ženske. Premoženje tipičnega temnopoltega gospodinjstva v ZDA znaša le 15,8 % premoženja tipičnega belskega gospodinjstva. Plače so se znižale skoraj 800 milijonom delavcem. Ljudje delajo vse več in dlje, pogosto za slabo plačo in v nevarnih razmerah. V poročilu piše tudi, da se bodo verjetno razlike med bogatimi in revnimi povečevale.
Najbogatejši ljudje na svetu so Elon Musk, Bernard Arnault, Jeff Bezos, Larry Ellison in Mark Zuckerberg. Njihovo skupno premoženje se je povečalo za več kot 100 odstotkov.
Z drugimi besedami, poročilo podčrtuje dejstvo, da je tudi huda gospodarska neenakost nevarna bolezen 21. stoletja. Pri tem ne gre le za številko na papirju. Gre za to, kako se bogastvo, ki je v rokah peščice, pretvori v moč, vpliv in priložnosti, ki jih večina ljudi nima. Richard Wilkinson in Kate Pickett v svoji knjigi The Spirit Level opisujeta, kako se družbe z večjimi ekonomskimi neenakostmi soočajo s celo vrsto globjih družbenih težav v primerjavi z družbami z manjšimi ekonomskimi neenakostmi. Odražajo se na primer na fizičnem zdravju prebivalstva, ki ni omejeno le na težave, kot sta debelost in krajša življenjska doba, ampak tudi na težave z duševnim zdravjem, kot sta visoka stopnja depresije in tesnobe. Zelo neenake družbe se soočajo tudi z visoko stopnjo kriminala, nasiljem, zlorabo drog in nizko družbeno kohezijo. Visoka neenakost je povezana tudi s slabšimi učnimi razultati in večjimi razlikami v dosežkih med prebivalstvom. Skratka gospodarska neenakost lahko poseže globoko v samo strukturo družbe in v življenje posameznikov.
Oxfamovo poročilo predlaga podrobne rešitve za boj proti gospodarski neenakosti, pri čemer se osredotoča na tri ključna področja:
Državno posredovanje: Zagovarja proaktivno vlogo vlade pri oblikovanju gospodarstev v korist vseh. Konkretno, to pomeni npr. vpeljavo progresivnih davčnih sistemov, vlaganje v univerzalne javne storitve, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter zagotavljanje socialne zaščite za vse.
Urejanje poslovanja podjetij: Poročilo poziva k regulaciji podjetij, da bi omejili monopole ter zagotovili poštene plače in delovne pogoje. Poudarja pomen odgovornosti podjetij, zlasti pri plačevanju davkov in spoštovanju okoljskih standardov.
Preoblikovanje poslovnih modelov: Spodbujanje sprememb poslovnih modelov, ki v ospredje postavljajo delavce, skupnosti in okoljsko trajnost - pred dobičke. To vključuje podporo socialnim podjetjem in zadrugam ter vključevanje odgovornosti podjetij v jedro poslovnih praks.
Na tem mestu je potrebno omeniti tudi, da EU in ZDA izvajajo različne ukrepe za boj proti dohodkovni in premoženjski neenakosti. V EU so na primer prizadevanja usmerjena v evropski steber socialnih pravic in v spremljanje ter odpravljanje neenakosti. EU podpira razvoj v revnejših regijah s strukturnimi skladi in zagotavlja finančno podporo prek programov, kot sta Evropski socialni sklad plus ter Sklad za oživitev gospodarstva in odpornost. Za merjenje dohodkovne neenakosti uporabljajo kazalnike, kot sta razmerje med deleži v dohodkovnih kvintilih S80/S20 in Ginijev koeficient.
Poleg tega sta EU in ZDA nedavno začeli razpravo o skupnih davčnih politikah za odpravo dohodkovne in premoženjske neenakosti. Npr. Biden je podpisal zakon za boj proti inflaciji (IRA), ki med drugim uvaja minimalni davek na dobičke korporacij, niža stroške zdravstva in zvišuje sredstva za boj proti podnebnim spremembam (več informacij o tem najdeš v teh Tedenskih (s)pet). V EU je bil poudarek na različnih spremembah davčne zakonodaje, med drugim na direktivi EU o minimalnem davku. Cilj takšnih pobud je reformirati davčno zakonodajo, da bi zagotovili pravično obdavčitev in zmanjšali vrzeli, ki prispevajo k neenakosti. Predstavniki EU in ZDA so razpravljali tudi o tesnejšem sodelovanju, zlasti v zvezi s svetovnimi vprašanji davčnih zlorab in neenakosti. Finančni ministri EU so priporočili sodelovanje z Združenimi narodi (ZN) pri nezavezujočih davčnih reformah, kar je korak k vzpostavitvi skupnih mednarodnih davčnih pravil.
Televizijske serije, kot je "Nasledstvo", gledalcem razkrivajo nekatere grenke resnice, povezane z ekonomskimi neenakostmi. Vendar pa zaključimo s pozitivno noto - imaš moč, da spodbudiš spremembe. Tudi ti sooblikuješ svet, v katerem živiš. Pa naj bo to z razpravo ob kavi, oddajo glasu, aktivizmom ali celo z izbiro določene poklicne poti.Bodi angažirana, postavljaj vprašanja in izzivaj status quo. S svojim glasom in dejanji pomagaj graditi boljši svet za vse.
M.L.