V petek je bil dan boja proti homofobiji, bifobiji in transfobiji. Na ta dan je organizacija ILGA-Europe v poročilu posvarila, da je skupnost LGBTI pred evropskimi volitvami vse večkrat tarča skrajno desnih politikov. Na prvem mestu glede položaja LGBTI oseb v Evropi ostaja Malta, Slovenija pa je na 19. mestu. Poročilo agencije EU za temeljne pravice (FRA) o napredku in izzivih na področju enakosti LGBTIQ pa kaže, da več kot polovica vprašanih pripadnikov skupnosti LGBTIQ v EU meni, da se je število primerov nasilja nad njimi povečalo, podobno velja glede predsodkov in nestrpnosti. Minuli teden pa je zaznamovalo še marsikaj drugega. Če te zanima kaj, beri naprej. :)
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Sanacijski program za odpravo posledic poplav
Ključno: Vlada je sprejela sanacijski program za odpravo posledic poplav v vrednosti 2,33 milijarde evrov.
Podrobno: Za sanacijo po avgustovski ujmi v petih letih je predvidenih 2,3 milijarde evrov, od tega letos 360 milijonov evrov, je pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon. Program sestavljajo tri področja. Prvo se nanaša na nadomestne gradnje, drugo na občinsko infrastrukturo, ceste in drugo infrastrukturo, javne stavbe, šole in vrtce, tretje pa na sanacijo vodotokov s trajnimi ukrepi, ki bodo dolgoročno povečali poplavno varnost.
Občinam je bilo za nujno sanacijo na občinski infrastrukturi izplačanih 218,6 milijona evrov predplačil, fizičnim osebam, gre za nekaj več kot 7000 upravičencev, pa 33,5 milijona evrov.
Skupna višina potrebnih sredstev za sanacijo je v danes sprejetem programu ocenjena na 2,33 milijarde evrov (razdeljena po letih od 2024 do 2028), od tega 1,36 milijarde evrov odpade na sanacijo vodne infrastrukture. Pravice porabe za izvedbo programa za letos v višini do 360,98 milijona evrov se bo po navedbah Ukoma zagotovilo z razporeditvijo sredstev splošne proračunske rezervacije, za obdobje 2025-2028 pa v okviru državnega proračuna za posamezno leto in/ali iz sredstev sklada za obnovo.
Zanimivo: Vlada je s sklepom tudi določila 17 objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist in sicer na območju Luč, Ljubnega, Mežice, Prevalj, Slovenj Gradca, Solčave, Črne na Koroškem, Kamnika in Šmartna ob Paki.
Bošnjak predsednik ESČP, tožba slovenskih ribičev proti Hrvaški zavrnjena
Ključno: Slovenski sodnik Marko Bošnjak je postal predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Je pa ESČP sicer zavrnilo tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški.
Podrobno: Bošnjak - prvi Slovenec na položaju predsednika ESČP - je izvolitev označil kot velik izraz zaupanja svojih kolegov, pa tudi za priznanje Slovencem kot narodu in Sloveniji kot državi. Postal je tudi prvi Slovenec na čelu kakega mednarodnega sodišča.
Spomnimo ...
Če te zanimajo podrobnosti o pogajanjih za dosego arbitražnega sporazuma, priporočamo ogled 1. in 2. dela dosjeja Arbitraža.
V četrtek pa je ESČP v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu odločilo, da pritožbe niso dopustne. Slovenski ribiči so tako odločitev pričakovali, njihova zastopnica pa meni, da je sodišče v celoti sledilo hrvaški argumentaciji, ki je zadevo spremenila v ponovno odpiranje meddržavnega spora s Slovenijo glede meje. Vlada in zunanje ministrstvo poudarjata, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je napovedala, da bo Slovenija ribičem še naprej nudila vso pomoč.
Zanimivo: Omenimo še eno izvolitev. Minister za finance Klemen Boštjančič je bil na letnem zasedanju Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) izvoljen za novega predsednika sveta guvernerjev članic EBRD. Odboru 73 članic banke bo predsedoval eno leto. Povedal je, da bo osrednji del njegovega mandata sprejemanje strateškega in kapitalskega okvirja banke na srečanju v Londonu prihodnje leto. Pri tem bo zagovarjal aktivnejšo vlogo držav EU.
Fajon začela bližnjevzhodno turnejo
Ključno: Zunanja ministrica Tanja Fajon je prejšnjo soboto z obiskom mejnega prehoda Rafa v Egiptu začela bližnjevzhodno turnejo.
Podrobno: Pozvala je k ponovnemu odprtju prehoda na meji z Gazo, potem ko ga je zavzela izraelska vojska. Razmere v Gazi je označila za grozljive in izpostavila potrebo po okrepitvi dostave humanitarne pomoči v palestinsko enklavo. Dan kasneje se je Fajon v Kairu srečala z egiptovskim kolegom Samehom Šukrijem. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi zastoja pogajanj o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in posvarila pred izraelsko kopensko ofenzivo v Rafi.
Mimogrede, premier Robert Golob je v petek v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je podpisal pismo, v katerem je voditelje držav članic EU pozval, naj se pridružijo procesu priznavanja Palestine. Prepričan je, da bo EU pomembnejši akter na Bližnjem vzhodu, če bo enotna. V Evropi je po njegovih besedah že opazna krepitev pritiska javnosti glede Palestine.
Dodajmo še, da je predstavniški dom ameriškega kongresa v četrtek z 224 glasovi proti 187 potrdil predlog zakona, s katerim želi prisiliti predsednika Joeja Bidna, da v celoti nadaljuje z dobavami orožja Izraelu. Republikanci so se s tem odzvali na odločitev Bidnove vlade o ustavitvi pošiljanja velikih bomb v upanju, da preprečijo napad na Rafo na jugu Gaze.
Zanimivo: Študenti, ki so v protest proti izraelskemu nasilju nad Palestinci v Gazi več dni zasedali predavalnico Fakultete za družbene vede (FDV), so po srečanju z rektorjem Univerze v Ljubljani Gregorjem Majdičem končali zasedbo. Rektor jim je prisluhnil in zatrdil, da univerza na krovni ravni nima nobenega neposrednega sporazuma o sodelovanju z izraelskimi ustanovami. Vodstvo FDV je v skladu z željami študentov Izrael obtožilo genocida nad Palestinci ter pozvalo univerzo k prekinitvi sodelovanja z izraelskimi ustanovami, ki imajo povezave z orožarsko industrijo.
Poskus atentata na slovaškega premierja
Ključno: Slovaško je pretresel poskus atentata na premierja Roberta Fica.
Podrobno: Fico je prestal nujno operacijo, njegovo življenje je bilo ogroženo. Policija je 71-letnega napadalca, ki je deloval sam, prijela, njegov nagib naj bi bilo nestrinjanje z vladno politiko. Proti njemu so 16. 5. vložili obtožnico zaradi poskusa umora. Novoizvoljeni predsednik Slovaške Peter Pellegrini in odhajajoča predsednica Zuzana Čaputova sta stranke pozvala, naj začasno ustavijo kampanjo pred evropskimi volitvami.
Fico ostaja na intenzivni negi v bolnišnici v Banski Bystrici, kamor so ga prepeljali v sredo po strelskem napadu. V petek je prestal še eno operacijo, njegovo stanje pa ostaja resno. Moški, ki je obtožen poskusa umora slovaškega premierja, bo danes stopil pred sodnika.
Zanimivo: Slovenski politični vrh je obsodil poskus atentata na Fica. Ob tem so zatrdili, da je Slovenija varna država in da smo varna družba. Podpredsednik vlade Matej Arčon je nosilce javnih funkcij pozval, naj bodo na družbenih omrežjih zmerni in se izogibajo sovražnemu govoru.
V EU sprejet migracijski pakt
Ključno: Države članice EU so dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu. Zakonodaja prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja. Uporabljati se bo začela junija 2026.
Podrobno: V središču pakta je t. i. obvezna solidarnost med članicami v primeru, ko se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim migracijskim pritiskom. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo. V primeru kriznih razmer bo solidarnost dodatno okrepljena, možno pa bo tudi odstopanje od določenih pravil. Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU. Prinaša še razširjeno podatkovno bazo Eurodac ter enotne standarde po vsej EU za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic. Enoten bo tudi sam azilni postopek.
Za potrditev desetih zakonodajnih aktov je bila potrebna podpora kvalificirane večine (najmanj 15 od 27 članic EU, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU). Akte je podprlo med 19 in 21 od 25 članic, ki so glasovale. Za Irsko in Dansko namreč na področju migracijske politike velja izjema oz. t. i. opt-out. Proti vsem desetim aktom sta glasovali Poljska in Madžarska, Češka pa se je pri vseh glasovanjih vzdržala. Pri večini glasovanj se je vzdržala Slovaška, ki je glasovala proti uredbi o upravljanju migracij in azila, ki med drugim vključuje koncept obvezne solidarnosti, in uredbi o kriznih razmerah. Tej je prav tako nasprotovala Avstrija. Slednja je bila tudi proti enotnim standardom glede pravic prosilcev za mednarodno zaščito. Slovenija je vse zakonodajne akte podprla.
Notranji ministri 15 članic EU so v sredinem pismu Evropski komisiji poudarili, da je treba poleg migracijskega pakta, ki je bil dokončno sprejet ta teden, pripraviti dodatne ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij v Evropo. Kot primere možnih ukrepov so omenili sporazuma s Tunizijo in Turčijo, pa tudi dogovor med Italijo in Albanijo.
Zanimivo: Dodajmo še, da so članice EU dokončno potrdile tudi poenostavitev evropske kmetijske politike, namenjeno zmanjšanju administrativnega bremena za kmete. Spremembe, ki bodo članicam in kmetom omogočile večjo prožnost pri izpolnjevanju okoljskih pogojev, bodo začele veljati še pred koncem maja.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Državni zbor (DZ) je sprejel dopolnilo Svobode k predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki določa, da DZ v primeru vložene zahteve do odločitve ustavnega sodišča glede ustavnosti akta o parlamentarni preiskavi ne more imenovati preiskovalne komisije. O noveli DZ dokončno ni odločal zaradi vložene zahteve za razpis posvetovalnega referenduma o tej noveli. V NSi očitajo predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, ki je vložila dopolnilo, da želi s tem vplivati na parlamentarno preiskavo poslov Gen-I in Star Solar. Poleg tega je DZ opravil drugo obravnavo vladnega vnovičnega poizkusa ureditve sodnega varstva za razlaščence v bančni sanaciji. S sprejetjem predloga zakona bodo po mnenju vlade nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank dobili možnost, da po več kot 10 letih od izbrisa uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva. Tretjo obravnavo bodo poslanci opravil na naslednji seji.
Premier Robert Golob je povedal, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi prinesla jasno in dokončno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Med drugim naj bi bilo delo preko ur v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano, je navedel. Medtem Župani menijo, da niso ustrezno plačani, zato je Skupnost občin Slovenije na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o lokalni samoupravi v delih, ki se nanašajo na plače županov in podžupanov. Zaposleni na 34 od 58 upravnih enot pa so začeli stavko do izpolnitve zahtev, medtem ko na 15 upravnih enotah ohranjajo stavko ob sredah. Ob tem je sindikat državnih organov opozoril, da so stavkajoči deležni pritiskov. Prav tako je po njihovem mnenju nezakonita odreditev nalog, ki jih načelniki oz. načelnice določajo pod pritiskom in navodilom ministrstva za javno upravo oz. vlade.
Ministrstvo za gospodarstvo je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem s petih mesecev na največ 30 dni. Predlog bo v javni obravnavi do 17. junija. Odbor DZ za zunanjo politiko in komisija DZ za nadzor javnih financ pa sta soglasno podprla sklepe glede financiranja Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj. Med drugim sta zunanje ministrstvo kot glavnega financerja centra pozvala k pripravi poročila o transparentnosti nakazil, računsko sodišče pa k reviziji. V SDS opozarjajo, da je ministrstvo od junija lani, ko je vodenje centra prevzel član SD Dejan Prešiček, centru nakazalo več kot dva milijona evrov. KPK je o zadevi uvedla predhodni preizkus.
Predstavniki staršev, ravnateljev in učiteljev so opozorili na alarmantno stanje v javnem šolstvu, premalo denarja in zakonsko prenormiranost. Opozorili so na primanjkljaj učiteljev, poudarjanje ocen namesto znanja in splošno pomanjkanje vizije šolstva. Goloba so pozvali, naj se z njimi sestane. Upravno sodišče pa je zavrglo tožbi občin Brežice in Središče ob Dravi zaradi izpostav azilnega doma, ki ju namerava vlada urediti na Obrežju in v Središču ob Dravi. Posledično je zavrglo tudi predloga za začasno zadržanje izvrševanja sklepa vlade o lokaciji azilnih domov.
Gremo še v tujino. Rusija je začela ofenzivo v harkovski regiji, predsednik Vladimir Putin pa je za novega obrambnega ministra imenoval Andreja Belorusova. Medtem je Ukrajina priznala taktične uspehe ruskih sil pri napredovanju v harkovski regiji, kjer so ruske sile napadle več kot 30 krajev. 16. 5. je ukrajinska vojska začela premeščati enote na območju s ciljem zmanjšati izgube. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je bil na nenapovedanem obisku, med katerim se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Blinken je napovedal dodatno vojaško pomoč ukrajinskim silam v višini dveh milijard dolarjev. Konec tedna pa je Putin je s kitajskim kolegom Xi Jinpingom podpisal sporazum o poglobitvi strateškega partnerstva med državama. Strinjala sta se o potrebi po politični rešitvi vojne v Ukrajini. Omenimo še, da se Slovenija še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije, kot ugotavlja Evropska komisija. Slovenija je poleg tega ena od le petih članic, ki porabe plina od avgusta 2022 niso zmanjšale za 15 odstotkov, kot so se dogovorili na ravni unije.
Gruzijski parlament je dokončno sprejel predlog zakona o tujem vplivu, proti kateremu so v državi tedne potekali množični protesti. Nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, se bodo morale registrirati kot delujoče pod tujim vplivom. Na regionalnih volitvah v Kataloniji so separatisti izgubili večino v regionalnem parlamentu. Največ poslanskih sedežev so osvojili socialisti. Vodja separatistov Carles Puigdemont je dejal, da si bo vseeno prizadeval oblikovati manjšinsko vlado. Vodja nizozemske skrajne desnice Geert Wilders pa je sporočil, da so s koalicijskimi partnerji dosegli dogovor o oblikovanju vlade. Kdo bo premier, ni jasno, Wilders se je moral zaradi nezadostne podpore temu položaju odpovedati. Koalicijski sporazum napoveduje ostrejšo politiko priseljevanja.
Gordana Siljanovska Davkova iz vrst desne stranke VMRO-DPMNE pa je prisegla kot prva predsednica v zgodovini Severne Makedonije. V prisegi je v nazivu države izpustila besedo "Severna", zaradi česar je grška veleposlanica protestno zapustila prireditev. Grški premier Kiriakos Micotakis je posvaril Severno Makedonijo, da bi obuditev spora glede imena države škodovala njeni evropski perspektivi. Kot je opozoril, bo Severni Makedoniji pot v EU ostala zaprta, če nova vlada v Skopju ne bo spoštovala prespanskega sporazuma iz leta 2018.
Nekdanji odvetnik nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa Michael Cohen je kot priča v procesu proti Trumpu zatrdil, da mu je Trump osebno naročil, naj pornografski igralki Stormy Daniels plača 130.000 dolarjev za molk o spolnem odnosu pred volitvami 2016. Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je v četrtek uradno predlagala, da se marihuana prekvalificira v manj nevarno mamilo. Parlament v Lihtenštajnu pa je v četrtek skoraj soglasno podprl legalizacijo istospolnih porok, s čimer je kneževina postala 22 država v Evropi, kjer se lahko istospolni pari zakonito poročijo. Od 25 poslancev nemško govoreče države jih je 24 podprlo dopolnitev zakonodaje o porokah, ki bo v veljavo stopila 1. januarja 2025.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments